V političnem prostoru Slovenije je bilo sodelovanje med strankami vedno ključni element uspešnega delovanja državnih institucij. A kljub temu smo v zadnjih letih priča trendu, kjer se stranke iz levega političnega pola osredotočajo na izključevanje, medtem ko edino Slovenska demokratska stranka (SDS) dosledno zagovarja sodelovanje, tako v besedah kot v dejanjih. Skozi analizo dejanj in retorike različnih političnih strank lahko jasno ugotovimo, da je SDS edina, ki ne zgolj govori o sodelovanju, ampak ga tudi aktivno izvaja.
SDS – Sodelovanje skozi zgodovino
SDS, pod vodstvom Janeza Janše, je že večkrat dokazala, da se zaveda pomena sodelovanja za stabilnost države. Po volitvah leta 2018 je Janez Janša poslal vabilo k sodelovanju vsem parlamentarnim strankam. Ko je Marjan Šarec po kratkem vodenju vlade leta 2020 odstopil in s tem povzročil politično krizo, je SDS še enkrat pokazala svojo državotvornost. Ponovno je povabila vse parlamentarne stranke k sodelovanju. Na povabilo so se odzvali SMC, NSi in DeSUS, kar je pripeljalo do oblikovanja vlade, ki je uspešno vodila državo skozi najtežja obdobja koronakrize.
Janševa SDS je v svojih vladnih mandatih večkrat vključevala stranke iz levega političnega spektra. Tako je bilo na primer z Desusom in SMC, ki sta v preteklosti veljali za sredinski ali levo usmerjeni stranki. Vendar SDS ni zgolj vključevala drugih strank v vlado – z njimi je sklenila tudi Partnerstvo za razvoj, v katerega je povabila vse opozicijske stranke ter poslanca manjšin. Celo v času najhujše zdravstvene in gospodarske krize, ko so bile potrebne hitre in odločne rešitve, je SDS ponujala roko sodelovanja. A to roko so mnogi zavrnili.
Levi pol: Izključevanje namesto sodelovanja
Stranke iz levega spektra, kot so Gibanje Svoboda, SD in Levica, so skozi svojo politično zgodovino gradile kampanje na izključevanju, še posebej, ko gre za sodelovanje s SDS. Med predvolilnimi kampanjami leta 2022 so vse te stranke jasno in glasno napovedale, da nikoli ne bodo sodelovale s SDS, ne glede na situacijo. Stranke so svoje volivce prepričevale z obljubo “antijanšizma,” kar pomeni, da bi v vsakem primeru izključevale Janeza Janšo in njegovo stranko.
To je še posebej izrazito pri Gibanju Svoboda, ki je svoje ime in obljubo svobode zgradilo na iluziji vključevanja vseh političnih akterjev. V resnici pa je ravno stranka Roberta Goloba prinesla izjemno polarizacijo in politično izključevanje. Namesto obljubljene svobode smo bili priča sistematičnemu obračunavanju z ljudmi, ki so povezani z SDS – od odpuščanja v javni upravi do marginalizacije podpornikov te stranke. Ta pristop je v popolnem nasprotju z idejo sodelovanja, ki jo SDS dejansko uresničuje že desetletja.
Podobno izključujoče se je obnašala tudi stranka SD pod vodstvom Tanje Fajon. Kljub večkratnim povabilom k sodelovanju s strani SDS, so v SD večkrat izrazili, da ne vidijo možnosti sodelovanja z Janšo, pogosto z očitki o pomanjkanju spoštovanja. Ta izgovor pa ne zdrži resne analize, saj je SDS v preteklosti že večkrat sodelovala z različnimi strankami, ne glede na njihovo politično usmeritev.
Levica je šla celo korak dlje in označila povabilo k sodelovanju kot “nespodobno.” Matej T. Vatovec je dejal, da ne vidi možnosti sodelovanja, kljub temu da je Levica večkrat poudarjala, da se zavzema za parlamentarni dialog. Njihova zavrnitev sodelovanja kaže, da levica v resnici ne teži k dialogu in reševanju ključnih vprašanj, ampak zgolj k politični izključitvi SDS.
NSi: Sodelovanje, dokler ni Janša zraven
Poseben primer je stranka NSi, ki se je v zadnjih letih odločila za distanciranje od SDS, čeprav sta stranki v preteklosti uspešno sodelovali. NSi je v več javnih izjavah poudarila, da ne bo vstopila v vlado, če bo njen predsednik Janez Janša. To je še en primer, kako se politične stranke izogibajo sodelovanju s SDS na podlagi osebnih in političnih predsodkov, namesto da bi se osredotočile na dejanske potrebe države in volivcev.
SDS kot edina stranka z dokazanim sodelovanjem
Čeprav se beseda “sodelovanje” v političnih krogih pogosto uporablja, so dejanja tisto, kar šteje. SDS je skozi svojo zgodovino, bodisi v vladi bodisi v opoziciji, vedno zagovarjala vključevanje različnih strank in dialog z vsemi političnimi akterji. Na drugi strani pa so leve stranke, kot so Gibanje Svoboda, SD in Levica, vodile kampanje antijanšizma in izključevale sodelovanje s SDS, kar je povzročilo še večjo polarizacijo v slovenski politiki.
SDS je edina stranka, ki v besedah in dejanjih dosledno zagovarja sodelovanje, ne glede na politične razlike. Njena vključevalna politika, ki je omogočila tvorjenje koalicij z različnimi političnimi opcijami in vabila opozicijo k sodelovanju, ostaja edini pravi zgled političnega dialoga in stabilnosti v Sloveniji.
MR
