Kako dolgo bodo varnostniki še delali brez počitka in pravic?

Poslanca SDS Andreja Kosija skrbi s preobremenjenost varnostnikov brez počitka in dnevnic.

Varnostniki Centra za varovanje in zaščito so zaradi dolgotrajnega dela brez ustreznih počitkov in dnevnic izpostavljeni nevarnemu preobremenjevanju. Po ugotovitvah Inšpektorata za delo, nekateri varnostniki tedensko opravljajo več kot 70 ur dela, vključno z dnevi, ko njihova delovna obremenitev preseže 18 ur, kar krši zakonsko določilo o 11-urnem minimalnem počitku. Poslanec SDS Andrej Kosi je zato naslovil poslansko vprašanje ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju in zahteval pojasnila glede resnih kršitev, ki ne ogrožajo zgolj varnostnikov, temveč tudi učinkovitost njihovega dela.

 

Ogrožanje zdravja in varnosti

Dolgotrajna utrujenost lahko pomembno vpliva na sposobnost varnostnikov za zagotavljanje varnosti, tako za funkcionarje kot tudi za splošno javnost. Sindikat policistov Slovenije opozarja, da trenutne razmere povečujejo tveganje za nesreče in neuspešno opravljanje nalog, hkrati pa poziva k povečanju števila varnostnikov in boljši organizaciji dela. Policija se brani z argumentom, da specifična narava dela – predvsem varovanje funkcionarjev doma in v tujini – zahteva prilagoditev delovnih ur. Kljub temu je jasno, da to ne more in ne sme opravičevati sistematičnih kršitev delovnopravne zakonodaje.

Ključna vprašanja in odgovornost

Poslanec Kosi je v poslanskem vprašanju izpostavil več pomembnih točk, ki zahtevajo odgovore od ministra za notranje zadeve in generalnega direktorja policije mag. Senada Jušića:

  1. Pogostost kršitev in njihov vpliv: Kako pogosto se varnostniki soočajo z ekstremnimi obremenitvami in kakšne posledice to ima za njihovo zdravje ter varnost? Ali so bile izvedene ocene tveganja glede vpliva utrujenosti na delo?
  2. Pravičnost organizacije dela: Zakaj trenutna organizacija dela ni skladna z zakonodajo, in kako policija načrtuje prilagoditev, da bi se v prihodnje preprečile podobne kršitve? Sindikat opozarja, da so varnostniki, ki so opozarjali na preobremenjenost, doživljali pritiske in mobing, kar dodatno poslabšuje delovne razmere.
  3. Vloga vodstva in odgovornost: Ali generalni direktor policije mag. Senad Jušić prevzema odgovornost za trenutno stanje? Dejstvo, da se izogiba medijem, kaže na pomanjkanje transparentnosti in zaupanja. Poslanec Kosi je prav tako povprašal ministra Poklukarja, ali še zaupa generalnemu direktorju in ali je pripravljen sam prevzeti odgovornost za nastalo situacijo.

Potrebne spremembe za zaščito varnostnikov

Da bi izboljšali delovne pogoje varnostnikov, je potrebno takojšnje ukrepanje na več področjih:

  • Zagotavljanje skladnosti z zakonodajo: Delovni pogoji varnostnikov morajo biti v skladu z zakonskimi določili o počitku in največjem dovoljenem številu delovnih ur. Noben izgovor, tudi specifična narava dela, ne sme biti razlog za kršitve.
  • Povečanje kadrovskih zmogljivosti: Policija mora zaposliti več varnostnikov, da se delo enakomerno porazdeli in preprečijo izčrpavajoči delovni urniki. Dolgoročne rešitve vključujejo boljšo organizacijo in kadrovsko načrtovanje.
  • Transparentnost in odgovornost vodstva: Generalni direktor policije mora prevzeti odgovornost in javno pojasniti ukrepe, ki jih bo policija uvedla za izboljšanje razmer. Prav tako mora minister za notranje zadeve jasno povedati, kako bo vlada ukrepala za preprečevanje podobnih težav v prihodnosti.
Poslanca SDS Andreja Kosija skrbi s preobremenjenost varnostnikov brez počitka in dnevnic.

Trenutne razmere v Centru za varovanje in zaščito so še en primer nesposobnosti vlade Roberta Goloba, ki kljub številnim opozorilom ne ukrepa za izboljšanje razmer v javnem sektorju. Pomanjkanje vodstvene odgovornosti in neustrezna organizacija dela kažeta na sistemske težave, ki jih je treba nujno odpraviti. SDS ostaja ključna politična sila, ki zahteva odgovornost in ukrepe v korist tistih, ki svoje delo opravljajo v težkih razmerah. Varnostniki zaslužijo spoštovanje, ne pa izkoriščanja.

MR