Predsednik vlade Janez Janša je danes na 29. redni seji Državnega zbora odgovarjal na ustna poslanska vprašanja, ki so mu jih zastavili Branko Simonovič (Desus) v zvezi s sprejetjem podzakonskih aktov na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi, Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) v zvezi z dejanskim stanjem v Republiki Sloveniji, Janja Sluga (NP) v zvezi z novelo Zakona o nalezljivih boleznih in Mojca Žnidarič (Konkretno) v zvezi z uvrstitvijo Slovenije na mednarodnih lestvicah.
Predsednik vlade Janez Janša se je v odgovoru na ustno poslansko vprašanje v zvezi s sprejetjem podzakonskih aktov na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi najprej zahvalil za podporo temu zakonu, ki je nastajal zelo dolgo časa. Dejal je, da so hkrati z zakonom nastajali tudi podzakonski akti.
“Vseh devet pravilnikov glede zakona o dolgotrajni oskrbi nastaja sedaj in po zagotovilih obeh pristojnih ministrstev bodo prvi pravilniki v javni obravnavi v tem tednu.”
Ob tem je izrazil upanje na čim širše sodelovanje laične in strokovne javnosti ter dejal, da bodo pravilniki sprejeti v roku, kot jih predpisuje zakon.
Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje v zvezi z dejanskim stanjem v Republiki Sloveniji dejal, da je nekaj pavšalno ocenjevanje na podlagi občutkov in okusov, drugo pa je ocenjevanje na podlagi objektivnih številk in kazalcev Eurostata – evropskega urada za statistiko, Evropske komisije, pristojnih uradov Evropske unije in Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj – OECD. Na podlagi teh objektivnih podatkov si lahko s primerjavo ustvarimo realno sliko. Lestvica uspešnosti posameznih držav v spopadu s pandemijo, ki je bila objavljena v britanskem časniku The Economist in je bila narejena na podlagi podatkov OECD, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto, takoj za Dansko. Ti podatki kažejo, da je v času pandemije, Slovenija ne samo ohranila potenciale, ampak jih je tudi povečala.
“Kar je najpomembnejše za državljanke in državljane te države je zagotovo podatek, da se je v tem času razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji povečal za deset odstotkov.”
Na dodatno vprašanje glede prodaje slovenskih hotelov madžarskemu kupcu je bil predsednik vlade jasen, da ta vlada nima nič s to prodajo ter, da so druge vlade, ki sedaj s prstom kažejo na sedanjo vlado, prodajale te deleže tujcem. To, da si nekateri dejansko prizadevajo, da bi se sredstva, ki si jih je Slovenija izpogajala za naslednje sedemletno obdobje, zamrznila oziroma, da bi se ta sredstva Sloveniji vzela, pa je označil za zavržno početje. Pri tem je spomnil na pismo generalnega državnega tožilca Škete, ki je bilo poslano v Bruselj, ter na pogojevanja komisarja Lenarčiča v Bruslju.
“Neverjetno je, da človek, ki ga država pošlje v Evropsko komisijo in dobi 20.000 evrov plače na mesec, ogroža sredstva za nujne investicije v naši državi.”
Na poslansko vprašanje v zvezi z novelo Zakona o nalezljivih boleznih in odloki je predsednik vlade dejal, da nobena druga država članica Evropske unije v času kreiranja pravne podlage za spopad z epidemijo ni sprejela deset protikoronskih paketov.
“Z vsakim od teh zakonov je bila pravna zakonska podlaga nadgrajena.”
Predsednik vlade je glede odlokov dejal, da so tudi vse druge vlade v državah članicah Evropske unije delovale predvsem z odloki.
“V Italiji je odloke sprejemal predsednik vlade, v Franciji predsednik države, en sam človek. Razglašali so tudi izredna stanja. Pri nas se nič od tega ni zgodilo.”
Glede zakona, ki naj bi ga pripravila civilna družba, je dejal, da je v nasprotju z Ustavo, z načelom delitve oblasti, priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in je popolnoma neoperativen.
“Preberite ta zakon in se postavite v vlogo NIJZ, Ministrstva za zdravje in vlade ter si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo.”
Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje v zvezi z uvrstitvijo Slovenije na mednarodnih lestvicah dejal, da je do neke mere normalno, da opozicija in pozicija različno ocenjujeta situacijo, ampak, ko gre za neke temeljne postulate, pa bi vseeno morali govoriti enak jezik. Ob tem je izrazil razočaranje nad tem, da so nekateri žalostni ob dobrih rezultatih Slovenije, da imamo visoko rast BDP in zgodovinsko zaposlenost.
“Ne tekmuje se s tem, da nečemu nasprotuješ, ampak s tem, da poskušaš biti boljši. Slovenija se je zadolžila manj, kot so se v povprečju države OECD, in četrtino manj, kot so se države evroobmočja. Slovenija je v zadnjih dveh letih položaj na mednarodnih bonitetnih agencijah utrdila ali izboljšala.”
Ob tem je tudi dejal, da uvrstitev na lestvici britanskega časnika The Economist ni edina, ki smo je veseli, da je Slovenija deveta po trajnostnem razvoju na svetu.
“V enem samem letu smo na lestvici digitalnega indeksa Evropske unije, ki je izjemno pomemben v tem času, ko je digitalni prehod ena od ključnih strategij, skočili za več mest.”
Predsednik vlade je odgovore na ustna poslanska vprašanja zaključil s tem, da gre na koncu vedno za vprašanje, kaj imajo od tega ljudje in pri tem ponovil:
“Tudi v tem času epidemije, se je razpoložljivi dohodek slovenskih gospodinjstev povečal za 10 odstotkov. Ni se povečala bilanca bank, čeprav se je tudi, ampak denar je v glavnem šel ljudem. Ljudje ga trošijo, da zagotovijo boljši standard zase, hkrati pa s tem seveda tudi polnijo proračun in tako ostaja tudi za skupne potrebe.”
Prvotno objavljeno tukaj.
