Slovenska demokratska stranka proslavlja 33 let obstoja, dela in boja. 33 let ljubezni do Slovenije. Slovenska demokratska stranka se je rodila iz trnja in cvetja Slovenske pomladi. Vseh 33 let je imela pred očmi zgodovinski stavek dr. Jožeta Pučnika: ZA SLOVENIJO GRE.
Slovenska demokratska stranka je politična sila slovenske osamosvojitve, je politična sila sedanjosti in je politična moč slovenske prihodnosti. Slovenska demokratska letos obeležuje 33 let svojega obstoja. Zrasla je na temeljih hrepenenja tisočerih slovenskih domoljubov in demokratov, z združevanjem idej in moči članov, podpornikov in simpatizerjev, skozi vzpone in razočaranja se je razvila v osrednjo politično moč slovenskega naroda in pri tem ves čas ostala zvesta svojemu programu, načelom parlamentarne demokracije in ustavnim vrednotam. Slovenska demokratska stranka je politična sila slovenske osamosvojitve, je politična sila sedanjosti in je politična moč slovenske prihodnosti.
Ob 33. obletnici obstoja Slovenske demokratske stranke in 90. obletnici rojstva očeta slovenske državnosti dr. Jožeta je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala Slavnostna akademija SDS. Prireditve so se poleg predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše udeležila tudi evropska poslanca Romana Tomc in dr. Milan Zver ter številni poslanci Državnega zbora Republike Slovenije in ostali vidni člani stranke. Na prireditvi so bili prisotni tudi evidentirani kandidati in kandidatke na prihajajočih državnozborskih volitvah.
Po slavnostnem govoru predsednika Janeza Janše je sledil še najslovesnejši trenutek akademije, in sicer podelitev najvišjih priznanj SDS. Ob tej priložnosti so podeli 10 zlatih znakov SDS in 1 diamantni znak SDS.
Diamantni znak je letos prejel Jožef Jerovšek. Jožef Jerovšek se je v svoji bogati karieri uveljavil na vseh področjih na katerih je deloval, izstopal pa je kot razvojni inženir v kemijski stroki in kot politik. Za sintezo in razvoj novega proizvoda-zeolitaA je prejel republiško nagrado za izume in inovacije, po prehodu iz gospodarstva v politiko pa je postal eden najvidnejših poslancev Državnega zbora v vseh njegovih petih mandatih.
Ob prejetju najvišjega priznana je povedal:” Vsaka pot se nekje začne. Moja politična pot se je začela v času slovenske pomladi. Takrat so zasijali novi obrazi, zelo drugačni od današnjih, ki ponujajo le poglede nazaj in sfrizirane populistične vrednote.”
V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše, ki ga je imel na slavnostni akademiji stranke, ki je potekala v Cankarjevem domu. Nagovor ni avtoriziran!
| Spoštovani,
danes ob 90 obletnici njegovega rojstva obujamo spomin na očeta slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika. Zahvaljujem se dr. Milanu Zveru za izborne besede, s katerim je opisal njegov lik in delo. Obenem proslavljamo tudi 33 let obstoja, dela in boja naše družine Slovenske demokratske stranke. 33 let ljubezni do Slovenije. Slovenska demokratska stranka se je rodila iz trnja in cvetja Slovenske pomladi. Vseh 33 let je imela pred očmi zgodovinski stavek dr. Jožeta Pučnika: ZA SLOVENIJO GRE. Ta stavek smo imeli pred očmi tudi pred dvema letoma, ko smo ponovno interes Slovenije in njenih ljudi postavili pred politični interes lastne stranke. Takrat bi lahko šli na predčasne volitve in zmagali z veliko razliko. Vendar kakšno ceno bi zato plačala Slovenija? Epidemija je bila razglašena, mislim da na današnji dan pred dvema letoma z veliko zamudo. Dan kasneje pa je prisegla naša vlada. Jutri bo druga obletnica. Zdaj ko je postalo nevarno, so drugi vrgli puško v koruzo, mi pa smo tvegali. In izkoriščam to priložnost in se na tem mestu zahvalim tudi tistim, ki so tvegali z nami: Mateju Toninu, Zdravku Počivalšku in Aleksandri Pivec. Tisti sestanki, ko smo sestavljali koalicijo in gledali ta pandemični val, ki se je bližal Sloveniji, neposredno iz sosedne Italije smo videli, kakšne so posledice, niso bili lahki, vendar smo skupaj, s to koalicijo, ki smo jo sestavili, s koalicijo različno mislečih tvegali, reševali smo življenja, zdravje in državo iz kaosa. Od samega začetka, še od tednov še predno smo sestavili vlado, so nam nagajali na vsakem koraku, grozili so nam celo s smrtjo po ljubljanskih trgih. Kljub temu smo šli naprej. In kot vidite smo zdržali do konca. Do konca smo zdržali, ker smo v tistih težkih časih povezali različno misleče. Zato smo se lahko uspešno spopadli s pandemijo. Napolnili smo prazna skladišča zaščitne opreme. Zgradili smo nove bolnišnične kapacitete. Sprejeli smo 10 proti koronskih paketov, daleč največ ukrepov v primerjavi s katerokoli drugo evropsko državo in pomagali smo vsem. In v spopadu s posledicami epidemije tudi, ko gre za gospodarske posledice smo končali med zmagovalci, kar nam priznava tako Evropa kot svet. V tem času smo za Slovenijo Za Slovenijo izpogajali 12 milijard za okrevanje in razvoj. 12 milijard evrov smo izpogajali iz evropskih sredstev za okrevanje in razvoj in za naslednjo finančno perspektivo. To je cel letni slovenski proračun. Torej znatna sredstva tudi za zahodni del Slovenije, ki se že uvršča med razvito kohezijsko regijo smo dodatno izpogajali, ker se o tem veliko govori v zadnjem času. Ponovno poudarjam dodatno smo izpogajali še 350 milijonov, tako da tiste občine na zahodu, ki so primerljivo razvite s tistimi občinami na vzhodu Slovenije, bodo prav tako deležne pomoči, če ne v celoti iz evropskih sredstev pač iz integralnega proračuna. Danes ima v Sloveniji, kot smo prej slišali, delo največ ljudi v naši zgodovini. Največ ljudi v naši zgodovini ima danes v Sloveniji delo. Kljub epidemiji so plače in pokojnine realno zrasle. V zadnjih dveh letih bolj kot prej v prejšnjih dveh letih, ko ni bilo nobene epidemije, ko ni bilo potrebno nič varčevati, ko ni bilo treba dati na stotine milijonov evrov za boj s Covidom. Po včerajšnjem sprejetju zakona o dohodnini bodo neto plače rastle tudi v prihodnjih mesecih in letih, samo čudimo se lahko tistim, ki so glasovali proti in ljudem ne privoščijo, da za dostojno delo dobijo dostojno plačilo in to brez tega, da bo gospodarstvo bolj obremenjeno. Torej naša vlada je samo v dveh letih postorila ogromno, čeprav smo se 60 % tega časa ukvarjali z bojem z epidemijo in kljub epidemiji je slovenska vlada v zadnjih dveh letih obiskala vseh 12 slovenskih statističnih regij. Vseh 12. To je bil hujši tempo, ne samo v primerjavi s tem, kar so vlade v prejšnjih treh mandatih delale, ko gre za pozornost namenjeno celotni Sloveniji, to je bil tudi hujši tempo, kot smo ga mi imeli s temi obiski v času naših prejšnjih mandatov. Ampak tiste izkušnje so nam pomagale, da smo pač zmogli. V tem trenutku je dokončanih, v izgradnji ali odobrenih v Sloveniji, po vseh slovenskih občinah, na tisoče, več tisoč razvojnih projektov, veliko teh financiranih deloma ali praktično v celoti iz izpogajanih evropskih sredstev. V tem času smo izpogajali oz. izboljšali smo, izboljšali smo prijateljske odnose z vsemi sosednimi državami. Slovenija še nikoli do sedaj v zgodovini ni imela tako dobrih prijateljskih odnosov s soseščino. So nekatera odprta vprašanja, samo vsa odprta vprašanja je nekoliko lažje reševati v prijateljskem vzdušju kot v napetem vzdušju medsebojnega bojkotiranja. V tem času smo tudi Evropski uniji, še posebej ko smo vodili Svet evropske unije, gradili mostove in pomagali reševati številne zaplete. Danes nam vsi priznavajo, v zadnjih dveh dneh sem to velikokrat slišal na tem izrednem vrhu v Parizu, da smo vodenje Sveta EU odpravili z odliko. Celo za tehnične stvari smo poskrbeli, ko so k nam prihajali, se ni nihče prehladil, tako kot smo se mi sedaj v Parizu. Spoštovani, Slovenijo smo v tem času vrnili na evropski, deloma tudi na svetovni zemljevid. Sloveniji smo vrnili samozavest, dostojanstvo in ponos. V tem času smo dokazali, da Slovenija dejansko zmore več in to niso prazne besede, ki jih govorijo politiki. Dokazali smo tudi, da imamo Slovenijo v srcu. Če ne bi imeli Slovenije v srcu pred dvema letoma ne bi sprejeli tega tveganja. Mogoče bi imeli v državnem zboru več poslancev, vendar bi imeli na slovenskih pokopališčih na tisoče več mrtvih. In tukaj mislim, da smo se odločili prav. V tem času smo dokazali, da dejansko zmoremo, verjetno tudi več kot smo sami verjeli, da zmoremo, vsaj rezultati to kažejo. In zato bomo tudi jutri skupaj z drugimi, naša vrata so odprta za vse, še naprej gradili Slovenijo. Naš strokovni svet je naš program, ki smo ga v znatni meri uresničevali že v tem mandatu v zadnjih mesecih dopolnil. Za mnoge izboljšave je žal zmanjkalo časa za nekatere pa tudi glasov v državnem zboru. Naša poslanska skupina se je morala skupaj s koalicijskimi poslanci in z drugimi, ki so podpirali dobre rešitve iz opozicije praktično pri vsakem glasovanju boriti za večino. Ni bilo enostavno, ker so se nasprotniki spravili na tiste bolj šibke partnerje, in bom rekel, uspešno glodali glasove večine naše koalicije. Mnoge rešitve v prihodnjem mandatu pa enostavno terjajo spremenjene okoliščine, zdaj kot vidimo, se te spreminjajo okoli nas praktično dnevno z doslej videno dinamiko, in na to se je pač potrebno odzivati. Dovolite mi, da naštejem samo nekaj najpomembnejših točk iz tega dopolnjenega programa, ki ga je pripravil naš strokovni svet.
Trenutno so tudi naše oči, tako kot oči celotne evropske, v veliki meri tudi svetovne javnosti, uprte v Ukrajino. Sočustvujemo s trpljenjem ljudi. V Ukrajini vemo, kako se počutijo, ker smo bili v podobnem položaju, hvala Bogu, bistveno manj časa kot so že oni, in se trudimo zato, da bi se to trpljenje čim bolj skrajšalo, da bi svet, ki ima potenciale, da bi demokratični svet, ki ima potenciale Ukrajini pomagal in da bi se ta zavest, da se tam borijo tudi za evropsko prihodnost in za našo skupno varnost, prevladala tudi pri teh odločitvah. Neko temeljno vprašanje, ki si ga je treba postaviti, pa je, kako je mogoče, da se je to zgodilo. In kaj smo spregledali v vsem tem času, da lahko danes zelo blizu naših meja spremljamo vojno morijo v obsegu, kakršno smo deloma sicer spremljali na Balkanu, v času razpada Jugoslavije, vendar pa, ko gre zdaj za velikost prebivalstva, velikost držav in intenzivnost spopadov česa podobnega na evropskih tleh ni bilo od konca 2. svetovne vojne. Temeljno vprašanje je, zakaj v 30 letih po padcu železne zavese Ruska federacija ni postala država miru in prijateljstva za soseščino in država blaginje za svoje državljane? In zakaj so ruski tanki danes v osvajalnem pohodu v Ukrajini, ob tem pa je recimo povprečna plača v Rusiji 3x manjša kot je povprečna plača v Estoniji, čeprav pred dobrimi 30 leti so vsi še živeli v isti državi? Ob tem, da je Ruska federacija po naravnih resursih, po zalogah vsega, od rudnin do energentov najbogatejša država na svetu. Pa kljub temu so v tej državi plače 3-krat nižje kot v Estoniji, ki nima nič od tega, ampak je vzpostavila normalen, svoboden sistem tržnega gospodarstva parlamentarne demokracije, ki omogoča generiranje blaginje. Nekako smo to v teh 30 letih spregledali in očitno se razviti svet ni dovolj naučil iz tragičnih obdobij zgodovine. Ko je bila končana 2. svetovna vojna in ta ni bila končana za pogajalsko mizo kot danes govorijo nekateri, ki so očitno »prešpricali« že osnovno šolo. 2. svetovna vojna je bila končana po tem, ko je bila nacistična Nemčija popolnoma poražena in je brezpogojno kapitulirala, potem pa je, že prej je kapitulirala Italija, potem istega leta poleti pa še Japonska. Nobena od teh držav ni prej prekinila sovražnosti, ampak šele po tem, ko so bili dokončno poraženi in so kapitulirali. Pričakovati, da bo Ruska federacija ravnala drugače, lahko imamo upanje, se pa bojim, da bo še veliko vode preteklo, preden se bo kakšno podobno upanje izpolnilo. Ampak, zdaj smo pri vzrokih. Ko je bila nacistična Nemčija poražena, je doživela temeljito spremembo t. i. denacifikacijo. Tako da Nemčija po tistem nikoli več ni ogrožala svojih sosed, ampak je skupaj z drugimi ustanovnimi članicami Evropske unije gradila to, kar je danes sicer, ne brez vseh napak, pa vendar prostor svobodnega trga in neke visoke stopnje blaginje. V sovjetski komunistični Rusiji pa je bil proces dekomunizacije praktično ustavljen že po nekaj letih. Pa to ni čas in prostor, da razglabljamo zakaj, in koliko je tudi krivde na zahodni strani, kjer so se tudi predvsem spustili v dirko za cenenimi energetskimi in drugimi viri, kaj se pa dogaja z rusko družbo pa ni nikogar veliko zanimalo, čeprav je na stotine nekdanjih ruskih desidentov, znanstvenikov, profesorjev opozarjalo na to, kaj se dogaja. Znani so že Nicin, ki je napisal tisto znano besedilo o tem, kako se tam vzpostavlja nek hibridni sistem, ki ni nekaj starega, ni tudi nekaj novega, in iz česa se lahko izcimi velika tragedija. In danes se je to dejansko zgodilo. To govorim zato, ker imamo tudi v Sloveniji pa tudi v nekaterih drugih postkomunističnih državah še vedno težave z nedokončano tranzicijo. Ni zaustavljena, tudi zaradi integracije, katere smo šli na ta način, kot se je to zgodilo v Rusiji. Imamo pa veliko problemov še vedno in najbrž ni slučaj, da je naš generalni državni tožilec tako rad podpisoval sporazume z ruskim kolegom, čeprav je ta na listi sankcij, zadnje čase tako zelo aktualen, ker razglaša družbena omrežja za teroristične inštrumente. Hvala Bogu se je od tega odstopilo. Zdaj, če skrajšam. Spoštovani, v teh dneh in tednih se v Ukrajini odloča, kakšna bo naša soseščina in kakšna bo celotna Evropa v prihodnje. Od razpleta je v znatni meri odvisno tudi, kaj se bo dogajalo na drugem koncu sveta, v Pacifiku, še posebej v Južnem Pacifiku. Veliko, veliko je tukaj na kocki. In seveda žalostno je, da mnogi, izmed tistih, ki imajo inštrumente v svojih rokah, ne naredijo več v celoti ne zavedajo. To, kar danes spremljamo v Ukrajini ni zgolj vojna, to je tudi etnično čiščenje obalnega pasu s Črnim morjem. To je izkoriščanje nesreče in beguncev za to, da se ukrajinske oblasti na vse načine zaposli z reševanjem humanitarne krize pa tudi vse sosednje države in celotno Evropo. 2 milijona in pol beguncev je več kot je bil val ob vojni v Siriji. In če se bodo ti spopadi nadaljevali, in očitno se bodo, dokler ukrajinska obramba ne bo sposobna dejansko zaustaviti agresije, se bodo milijoni beguncev kopičili. Zapomnimo pa si tudi to, da to ni zgolj vojna za obnovo neke nostalgične sovjetske zveze, to je tudi vojna za naravne vire. Če je Rusija najbogatejša po tem, je Ukrajina 4. najbogatejša. Običajno se je v zgodovini zgodilo, ko je nek diktator osvojil sosednjo državo in dobil njene naravne vire, se okrepil, je nekaj časa minilo, potem pa je šel naprej. Zaradi tega je danes velik preplah ne samo v Moldaviji in Gruziji, temveč tudi v Baltskih državah, ki so članice EU in NATA. Zadnje dva dni sem poslušal veliko o stanju tam. Ljudje imajo namreč izkušnje, kaj je bilo v Sovjetski zvezi, kaj se je dogajalo v zgodovini, generacije to pomnijo, strah je ogromen. Naslednji tedni bodo v veliki meri odločali ali je pred nami nek čas, ko bo treba marsikaj prestaviti, ko gre za investicije v prihodnost in bistveno več dati za lastno in za skupno varnost ali pa se bo ta nesmiseln, brutalni pohod vendarle zaustavil. Glede na to, da je SDS članica velike družine Evropske ljudske stranke in da so v tej družini tudi 4 ukrajinske stranke, vas lahko tudi obvestim, da smo imeli dva dni nazaj pogovor z vsemi voditelji teh strank v Ukrajini, z bivšim predsednikom države Porošenkom, z Julijo Timošenko, Jacenjukom, bivšim predsednikom vlade, z županom Kijeva Kličkom. Lahko vam rečem, da takšne enotnosti, kot smo jo videli v tem pogovoru, glejte oni so opozicija, ampak z vsem srcem podpirajo predsednika, podpirajo vlado, ukrajinsko vojsko, javili so se za prostovoljce. Videli smo nekaj, česar v Sloveniji pred 30 leti, roko na srce, ni bilo. Take enotnosti. In zato, ker so enotno, so nepremagljivi. Tukaj je samo vprašanje, na kateri točki bodo uspeli zaustaviti rusko agresijo, kar je v veliki meri odvisno tudi od pomoči. In moramo za to, da se to zgodi čim prej, da bo trpljenja čim manj, da bo žrtev čim manj, da se Ruska federacija ne polasti Ukrajine ali pa vsaj ne njenega velikega dela. Če se to zgodi bo železna zavesa spet v naši bližini. Naj zaključim s citatom, kar je na tem pogovoru dejal bivši ukrajinski predsednik Porošenko. Dejal je: »Leta smo opozarjali, da se bo to zgodilo. Na Zahodu praktično nihče ni temu verjel, še v Ukrajini niso tega vsi verjeli. Zavedajte se, da če pade Ukrajina, bo šel Putin ali njegov naslednik na naslednjo stopnico. Miru v Evropi ne bo. Zato se zavedajte, da nek ukrajinski pilot v starem Migu29 v tem trenutku naredi več za obrambo Evrope, njene blaginje in njene demokracije kot 20 najsodobnejših lovskih letal F16.« Vendar pa so hkrati vsi zagotovili, da se nikoli ne bodo predali in se bodo borili do konca. In da lahko računamo na njih. In jaz mislim, da lahko upravičeno pričakujejo, da lahko tudi oni računajo na Evropo, na Evropsko unijo, ne samo na evropsko prihodnost, kot se je sedaj govorilo, pa na evropsko pot. Vse poti v Ukrajini so evropske, ker je to evropska država. Oni želijo članstvo v EU in EU je po mojem mnenju dolžna dati to politično sporočilo, vsaj, kar se gre za podelitev statusa evropske kandidatke, ker to je šele prvi korak. In je žalostno, da rabimo tedne, preden se to enostavno zgodi. Se opravičujem, ker na našem rojstnem dnevu govorimo o situaciji v Ukrajini, vendar je to tudi situacija, ki bo vplivala na vsakega izmed nas v prihodnosti, tudi na plače, pokojnine, energetsko in prehrambeno oskrbo in zaradi tega se moramo s tem zelo resno ukvarjati. Vrnimo se sedaj k 33 letom Slovenske demokratske stranke. V tem času smo postali zelo velika družina. Ustvarili smo prostor akcije in sožitja vseh generacij. SDS je danes močno drevo z veliko krošnjo in močnimi koreninami. Po celi Sloveniji. Iz nekaj sto smo narasli na nekaj deset tisoč članic in članov in podpornikov. Zmagali smo kar na 10 državnozborskih, evropskih in lokalnih volitvah, svetniških. Danes bi lahko celo prireditev lahko govorili o rezultatih. A vendar bomo govorili o tem, kako vidimo Slovenijo v prihodnje. Vedite, da je teh 33 let šele začetek. Ko bomo obhajali štirideseti rojstni dan SDS, to je čez 7 let, bo minevalo tretje leto drugega polnega zaporednega mandata vlade pod vodstvom SDS. Dvakrat smo doslej vodili vlado, veliko načrtov smo imeli za naprej, vedno so nam to preprečili bodisi z ukradenimi volitvami bodisi z uvoženimi aferami, zlorabo pravosodja itd.. Zdaj moramo narediti vse, da bo tokrat drugače. In čez 7 let bo Slovenija med 15 najbolj razvitimi državami sveta. Imeli bomo vitko državo. Splačalo se bo dobro delati in dobro gospodariti. Beležili bomo pozitivno demografsko rast. Ne bo nas milijon, kot se je prej pelo, ampak nas bo krepko čez 2 milijona. Vsi naši mrtvi bodo dostojno pokopani. Družine in otroci bodo uživali posebno varstvo in vso podporo. Mladi bodo imeli možnost najboljše izobrazbe. Plače in pokojnine bodo bistveno višje kot danes in nad evropskim povprečjem. Slovenija bo čez 7 let povezana z modernimi prometnicami, tudi Koroška in Bela Krajina. Državne institucije bodo razmeščene po celi državi, ne bo vse v Ljubljani. Energetsko bomo samozadostni. Na sodiščih bodo sodili pošteni in nepristranski sodniki. Mediji bodo pluralni in svobodni. Svoboda govora bo sveta. Človekove pravice iz ustave RS bodo veljale v praksi. V ustavi bo pisalo: oče je moški in mama je ženska. Oba spola bosta popolnoma enakopravna. Spoštovani, Slovenija se že danes uvršča med 10 najbolj zelenih držav na svetu, vendar to lahko še izboljšamo, imamo vse naravne pogoje za to. Čez 7 let bomo dihali bomo čist zrak. Voda iz naših rek in potokov bo pitna. V barvah slovenske zastave se bomo lahko vsi prepoznali. Ponosno bomo peli celo Prešernovo Zdravljico vsi brez razlik. Spoštovani, čez 7 let, konec drugega polnega mandata vlade pod vodstvom Slovenske demokratske stranke, se bo naša Slovenija prebila na prvo mesto kot najbolj zaželena destinacija na svetu po kvaliteti življenja. Ker si to zasluži. Ker to zmoremo. ZA SLOVENIJO GRE! |
