Izstop Anžeta Logarja in Eve Irgl iz SDS: Kaj pomeni “sodelovanje” v njihovi platformi?

Anže Logar in Eva Irgl, dolgoletna člana Slovenske demokratske stranke (SDS), sta nedavno zapustila stranko pod pretvezo, da si želita ustvariti novo stranko, ki bo temeljila na “sodelovanju.” A kaj dejansko pomeni beseda “sodelovanje” v okviru njune nove pobude? Gre za resnično širitev političnega prostora, ali pa morda za novo zlorabo politične retorike, podobno kot pri Gibanju Svoboda Roberta Goloba, ki je pod krinko “svobode” vpeljalo izjemno izključevalno politiko? Včeraj se jima je pridružil tudi Dejan Kaloh.

 

Hinavska retorika “sodelovanja”

Anže Logar, ki je bil ključna osebnost v SDS, zdaj zapušča stranko, ki je bila skozi zgodovino sinonim za dejansko sodelovanje. SDS je vedno stremela k povezovanju različnih političnih polov, kar je večkrat dokazala v preteklih mandatih, ko je vladne koalicije sestavljala tudi s strankami, ki so bile ideološko na levem spektru. Kljub temu Logar zdaj promovira svojo novo platformo, ki naj bi temeljila na “širini” in “sodelovanju med levimi in desnimi.” Vendar se postavlja vprašanje, kaj to sodelovanje v resnici pomeni.

Če bo Logar s svojo novo platformo prišel v parlament in bo v ključni poziciji za sestavo naslednje vlade, je skoraj zagotovo, da bo sodelovanje z levico omejeno. Stranke, kot so SD, Levica in Gibanje Svoboda, so že med zadnjimi volitvami jasno izjavile, da nikoli ne bodo sodelovale z SDS. To pomeni, da tudi Logar ne bo mogel iskati sodelovanja, če bo na desni strani političnega spektra prisotna SDS. A kaj to pomeni za njegovo “širino”?

Logarjeva dvojna igra: Desni predstavnik, a brez SDS

Logarjeva strategija bi v primeru ključnega položaja pri sestavi vlade skoraj zagotovo vključevala potezo, kjer bi sebe predstavil kot desno stranko, čeprav bi dejansko izključil SDS iz politične enačbe. Tako bi navidezno zadostil pogoju sodelovanja med levico in desnico, kjer bi sam predstavljal desni pol, a bi to sodelovanje potekalo brez prave desnice – SDS. Na ta način bi še naprej izključeval sodelovanje z edino stranko, ki je v preteklosti dokazala, da je pripravljena na dialog z vsemi političnimi opcijami.

Logarjev koncept sodelovanja tako postane hinavski – njegov resnični cilj ni povezovanje levih in desnih, temveč izključno ustvarjanje politične platforme, ki se bo distancirala od SDS, a se obenem predstavljala kot desnosredinska alternativa. Če bi levičarske stranke zavrnile sodelovanje z Janševo SDS, kar so v preteklosti vedno storile, bo Logarjeva “širina” postala zgolj še ena oblika politične izključitve.

Zloraba besede “sodelovanje” – kot pri “svobodi” Roberta Goloba

Podobno kot Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki je svoje ime in retoriko temeljilo na “svobodi,” a je dejansko prineslo izključevalno politiko in polarizacijo, tudi Logarjeva uporaba besede “sodelovanje” postane le še ena zloraba politične retorike. Svoboda pod Golobom ni prinesla svobode, ampak politične čistke, marginalizacijo nasprotnikov in politično obračunavanje s podporniki SDS. Kaj lahko torej pričakujemo od Logarja, ko se retorično opira na besedo “sodelovanje”?

Namesto da bi Logar stal za resničnim sodelovanjem z vsemi političnimi akterji, se zdi, da je njegov namen vzpostaviti alternativo SDS, ki pa v resnici ne bo prinesla sodelovanja, temveč bo še naprej širila politično izključevanje. Izključil bo največjo desno stranko, ki je skozi svojo zgodovino dokazala, da je pripravljena povezovati tako leve kot desne stranke, ne glede na politične razlike.

Prihodnost Logarjeve platforme: Sodelovanje brez SDS?

Logar bo v prihodnosti gotovo iskal prostor, kjer bo lahko sodeloval z levimi strankami, ki pa bodo še naprej zavračale SDS. Tako bo Logar postal orodje za izključevanje SDS iz politične enačbe, medtem ko bo hkrati trdil, da želi sodelovati z vsemi. Ta strategija je izjemno podobna tisti, ki smo jo videli pri Gibanju Svoboda, kjer je bil koncept svobode zgolj krinka za uveljavljanje izključevalnih praks in obračunavanja z nasprotniki.

Logarjeva nova platforma se tako ne bo zavzemala za resnično sodelovanje, temveč za še večjo politično polarizacijo. Če bo prišel v parlament, bo moral izbrati med sodelovanjem z levimi strankami, ki izključujejo SDS, ali pa med ohranitvijo prave desne identitete, ki pa jo bo težko vzpostavil brez podpore SDS. Kakorkoli že, njegov koncept sodelovanja se že na začetku kaže kot prazna retorika brez resnične vsebine.

Sodelovanje ali politično izključevanje?

Logarjev izstop iz SDS in njegova nova platforma temeljita na besedi “sodelovanje,” a v resnici gre za prefinjeno politično strategijo izključevanja. Ko se bo politična situacija razvijala, bo Logar morda res iskal sodelovanje z levimi strankami, a te bodo kategorično zavračale SDS, kar pomeni, da bo Logar sam postal orodje za politično marginalizacijo največje desne stranke v Sloveniji. Njegova “širina” bo zgolj sredstvo za izključevanje, ne pa resnični most med levimi in desnimi.

MR