Pomembno je, da ne pozabimo, da je inflacija škodljiva za blaginjo. Centralne banke, vključno z Evropsko centralno banko (ECB) in Banko Slovenije, imajo dolžnost zagotavljati stabilne cene ravno zaradi dobrega počutja ljudi. Vendar se zdi, da pri svojem delu niso uspešne.
Da se ne bi pozabilo, da je inflacija slaba za blaginjo. Centralne banke, @ecb in @BankaSlovenije, imajo nalogo zagotavljanja stabilnih cen ravno zaradi blaginje ljudi. Ne zgleda, da bi dobro opravljale svoje poslanstvo. https://t.co/1wbsshfLPl
— Igor Masten (@IgorMasten) March 3, 2023
Ta tvit ekonomista Igorja Mastena poudarja škodljive učinke inflacije na realne plače. Graf, ki ga deli, prikazuje, kako inflacija zmanjšuje kupno moč plač delavcev, kar vodi v nižji standard življenja in večje gospodarsko neravnovesje.
To je pomemben opomnik za vse, še posebej pa za progresivne posameznike, ki se morda nagibajo podpirati politike, ki dajejo prednost drugim družbenim ciljem pred stabilnostjo cen. Čeprav nekatere politike, kot je na primer zvišanje minimalne plače, lahko pomagajo omiliti revščino in neravnovesje, pa lahko tudi prispevajo k inflaciji, če niso previdno izvedene. Dolgoročno inflacija škoduje vsem, še posebej najranljivejšim članom družbe.
Centralne banke imajo ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti cen. To storijo predvsem s prilagajanjem obrestnih mer, ki vplivajo na stroške izposojanja in posledično na raven gospodarske dejavnosti in inflacijo. ECB in Banka Slovenije sta odgovorni, da euro in slovenski tolar ohranita svojo vrednost skozi čas.
Vendar pa nedavni trendi kažejo, da se inflacija povečuje v številnih delih sveta, vključno z Evropo. To je deloma posledica masivnih programov fiskalnega in monetarnega spodbujanja, ki so jih vlade in centralne banke izvedle v odzivu na pandemijo COVID-19. Čeprav so bili ti programi potrebni za podporo gospodarstvu in preprečitev globlje recesije, so tudi povzročili porast povpraševanja po blagu in storitvah, kar je povzročilo povišanje cen.
V odzivu na to so centralne banke nakazale, da bodo morda morale zategniti monetarno politiko, na primer z zvišanjem obrestnih mer, da bi omejile inflacijo. To je lahko občutljiv ravnotežni akt, saj lahko prehitro ali preveč zvišanje obrestnih mer povzroči upočasnitev ali celo krčenje gospodarstva.
Bistvo je, da inflacija resno ogroža gospodarsko blaginjo in družbeni napredek. Centralne banke imajo pomembno vlogo pri obravnavanju te grožnje, vendar tega ne morejo storiti same. Na vladah, podjetjih in posameznikih je, da sodelujejo, da zagotovijo, da so politike v veljavi, ki spodbujajo dolgoročno blaginjo in stabilnost.
MR
