V spletno stran haloškega turističnega območja so vključili tudi spletni časopis Haloški studenec. V njem bodo dali mesto ljudem in zgodbam, ki navdihujejo in povezujejo haloško skupnost. Kot prvega objavljajo pogovor s Timom Gaiserjem, svetovnim prvakom v elitnem razredu motokrosa. Tim je za Haloški studenec med drugim povedal: »Čas je, da Haloze zmagajo na domačem terenu«. S takšnimi pozitivnimi sporočili in osebnostmi želijo skozi spletno stran ne le povezati svet s Halozami, ampak povezati tudi Haložane v zavest o skupnem haloškem domu.
Slavko P. Dobnik, vodja projekta »Haloze. Dežela tisočerih gričev.«, je izrazil veselje, da je bilo po postavitvi Kulinaričnih Haloz ekipi projekta s strani večine haloških občin (Videm, Majšperk, Rogatec, Makole, Podlehnik, Žetale) zaupano delo na nadaljnjem razvoju haloškega turističnega območja.
»V zadnjem mesecu dni smo se osredotočili na postavitev spletne strani visit-haloze.si, ki bo osrednji komunikacijski in promocijski portal Interesne zveze haloških občin – IZHA. Vsebina in podoba spletne strani se naslanjata na koncept skupnega haloške turističnega območja, ki temelji na šestih vstopnih točkah, največjih znamenitostih Haloz: Ptujski Gori in sakralnem, Gorci in vinski kulturi, Borlu in Parzivalu kot svetovni literarni dediščini, Rogatcu kot slikovitem trškem jedru, naslonjenem na Haloze, Donački gori kot območju neokrnjene narave ter razkošju baročnega dvorca Štatenberg,« je povedal Slavko P. Dobnik.
Spletna stran pripravljena za nadgradnjo, deluje tudi FB stran
Za postavitev spletne strani so uporabili zadnje trende, je povedal Robert Železnik, strokovnjak za medijske komunikacije in član ekipe projekta »Haloze Dežela tisočerih gričev.« in dodal, da je spletna stran v tem trenutku že v celoti uporabna za obiskovalce Haloz, hkrati pa omogoča nadgradnjo in izboljšave.
O postavitvi spletne strani pa je dejal: »Spletna stran, postavljena v WordPressu, gostuje na strežniku, ki ga poganja SSD disk in nova različica PHP-7, zaradi česar je hitrejša. Na strani so vključeni moduli za varnost in optimizacijo. Dodan je ‘https’ certifikat, ki stran naredi še bolj avtentično in varno.
Stran je pripravljena za ‘multi-jezičnost’, kar omogoča nadgradnjo s vključevanjem tujih jezikov, pa tudi posodobitve spričo hitrega razvoja spletnih tehnologij. V okviru projekta »Haloze. Dežela tisočerih gričev.« že nekaj mesecev deluje tudi istoimenska FB stran, ki omogoča dober plato za moderno oglaševanje. Nadaljevali bomo z oglaševanjem s poletnim in septembra z jesenskim predstavitvenim filmom o Halozah. Prav spletnemu marketingu, ki zahteva živo FB stran in urejano spletno stran, posvečamo veliko pozornost.«
Župani poudarjajo, da si želijo povezovanja
Dr. Darinka Fakin, županja Občine Majšperk, je izpostavila nujo združevanja občin v Interesno zvezo haloških občin – IZHA: »Zakaj se v Halozah občine združujemo v interesno zvezo? Zato, ker je ekipa projekta »Haloze. Dežela tisočerih gričev.« uspešno pričela z delom na razvoju haloškega turističnega območja, za skupni nastop na turističnem trgu se uspešno povezujejo gostinci, uspešno se povezujejo vinarji in kmetije ter vsi drugi ponudniki v Halozah.
Spoznali smo, da je trenutek pravi, da razvijemo organizacijsko obliko, ki bo omogočala stalnost dela na skupnem turističnem območju Haloz. Zato bomo občine še to jesen sprejele odloke o ustanovitvi interesne zveze na območju Haloz, kar pomeni, da bomo v okviru IZHA združevali toliko sredstev, da bo lahko oseba, ki jo bomo zaposlili, ves čas zadolžena za turistični razvoj območja in za promocijo Haloz. Posebej pa moram poudariti, da naš nameni ni izključevanje kogarkoli, ampak prav nasprotno; da želimo tudi s pomočjo IZHA povezati vse, ki uspešno delujejo na področju turizma.«
Videmski župan Friderik Bračič je dodal, da imajo Haložani izjemno srečo, da živijo v tem delu Slovenije, kjer je narava tako lepa in neokrnjena: »Smo na točki, ki smo jo dosegli s vztrajnim delom; tako je nastala spletna stran in tako so se občine povezale v finančno podporo projektu »Haloze. Dežela tisočerih gričev.«.
Če hočemo turizem razvijati organizirano in sistematično, morajo lokalne skupnosti odigrati svojo vlogo. Turizem kot gospodarska panoga je v svetu in pri nas v stalnem vzponu. Vendar zahteva visoka merila kvalitete. Začetni koraki so zato izjemno zahtevni. Imamo torej še veliko dela in nobenega koraka ne smemo izpustiti.«
Projekt »Haloze. Dežela tisočerih gričev.« resno in strokovno zastavljen
Da se veseli skupnega uspešnega dela na območju Haloz, pa je poudaril tudi Franc Majcen, župan občine Makole: »Pri vseh projektih je potrebno sodelovati, še posebej pri turizmu. Bili so že poskusi razvoja turizma v Halozah, ki pa morda niso bili dovolj dobro premišljeni in so se izjalovili. Tokrat menim, da je projekt »Haloze. Dežela tisočerih gričev.« resno in strokovno zastavljen. Ne dvomim v njegov uspeh! Haloze so neobrušen biser in prav v turizmu imamo ogromno razvojno priložnost. Ob sodelovanju in ob ustanovitvi IZHA bomo lahko začeli delati skupaj za isti cilj. Zato sem prepričan, da je prihodnost svetla tudi za naše Haloze.«
Kmalu kulinarični četrtki v Halozah
Ekipa projekta »Haloze. Dežela tisočerih gričev.« kot enega osrednjih projektov udejanja zamisel Kulinaričnih Haloz ob četrtkih že v septembru. Četrtkove kulinarične večere bodo v gostiščih, ki so se vključila v projekt, posvetili ne le izbrani kulinariki s šestimi hodi, poročeni z vrhunskimi haloškimi vini, ampak jo bodo prepletli tudi s haloško kulturo in tradicijami.
S kulinaričnimi četrtkovimi večeri začnejo 20. septembra zvečer v gostišču Špajza v Majšperk Bregu s Kulturno posvetnim društvom Stoperce, 27. septembra v Majolki s Folklornim društvom Rožmarin iz Dolene in 4. oktobra v gostilni Svenšek s Folklornim društvom Lancova vas.
Maja Glaser Bedenik, vodja kulturnikov: »Kulinarika, povezana z lokalno kulturo in elegantno postrežbo, lepo besedo in lepim izgledom, zgodbami, ki gradijo naše okolje, je tisto, kar bomo na četrtkovih kulinaričnih večerih ponujali – za trideset oseb, ki bodo doživele kulinarični večer na povsem drugi ravni in se nostalgično vrnili v stare čase. Pri tem nam bodo pomagali folklorniki, skozi leto pa tudi vsi ostali kulturniki iz različnih predelov Haloz, z vsebinami, prilagojenimi obdobju v letu. V februarju naslednje leto denimo koranti in pustni liki.”
Da so gostinci postali res dobra ekipa, pa dodaja njihov vodja Jani Vuk: »Karte za vse četrtkove kulinarične večere je mogoče kupiti v vseh gostiščih – torej vsi prodajamo za vse in vabimo v vsa gostišča. Tako si tudi pri trženju naših Kulinaričnih Haloz gostinci med sabo zelo dobro pomagamo. Pridite torej in nas podprite.«
Vir: Ars POETOVIENSIS
