Na dvodnevnem dogodku v Halozah je več kot 360 priznanih strokovnjakov, kmetov in podeželanov iz 14 držav Evropske unije razpravljalo težavah in zahtevah podeželanov, predvsem kmetov, veliko so govorili izzivih kmetijstva in podeželja po letu 2020. Pri izvedbi delavnic so sodelovali gostje in strokovnjaki za razvoj kmetijstva in podeželja s slovenskih univerz in iz ustanov s področja kmetijstva in prehrane.
Slovenski podeželski parlament so na pobudo in v soorganizaciji z Društvom za razvoj slovenskega podeželja pripravili: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s partnerji Mreže za podeželje ter lokalnima partnerjema LAS Haloze in Občino Majšperk. Prvi dan so potekale delavnice. Razdeljeni v devet delovnih skupin, ki so zasedale razpršene na devetih različnih lokacijah po Halozah, so iskali rešitve za novo programsko obdobje 2021-2027 in si ogledali dobre prakse v območju.
V Majšperku razglasili najuspešnejše podeželsko območje
Prvi večer je na slovesnosti v Majšperku zbrane nagovorila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, slovesnost pa je pričel predsednik Društva za razvoj Slovenskega podeželja Aleš Zidar. Sledila je razglasitev najuspešnejšega podeželskega območja 2019, ki bo tudi slovenski predstavnik za Evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020.
V imenu ocenjevalne komisije je dr. Marija Markeš za najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2019 razglasila občina Brda, občina Ljubno pa je prejela priznanje za izjemne dosežke. Priznanja je podelila kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec. Podeljena je bila tudi nagrada za inovativnega novega pristopnika za leto 2018. Dr. Irma Potočnik iz Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, oddelek za geografijo, je predstavila namen nagrade in razglasila nagrajenca, nagrado pa je družini Turinek, iz ekološke kmetije Zlate misli, podelila Silvia Michelini iz Direktorata za kmetijstvo Evropske komisije.
Predstavili zgodbo o haloškem klopotcu
Rdeča nit slovesnosti je bil na klopotec, ki so ga med slovesnostjo ukradli, nato pa ga je z vinom članov Vinarske zadruge Haloze odkupil predsednik LAS Haloze Franc Mlakar.
»Z zgodbo o klopotcu smo želeli tudi spomniti na našo skupno nalogo varovanja podeželja: da varujemo kmetijsko zemljo in spoštujemo pridelovalce hrane; da skrbimo za ohranjanje krajine in njene biotske pestrosti; in nenazadnje da ohranjamo kulturo in običaje. Predvsem pa, da ob prijetnih trenutkih in ob manj prijetnih pogumno stopimo skupaj,« so organizatorji parlamenta zapisali po dvodnevnem dogodku.
Zanimivi zaključki podeželskega parlamenta
Drugi dan slovenskega podeželskega parlamenta je sledilo plenarno zasedanje, na katerem so sodelovali tudi gostje, med njimi predsednik Državnega zbora Dejan Židan, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, direktorica za razvoj podeželja na Evropski komisiji Silvia Michelini in sopredsednik Evropskega podeželskega parlamenta in član Društva za razvoj slovenskega podeželja Goran Šoster. Sledila je predstavitev zaključkov devetih delavnic na treh panelih.
Na prvi panelni razpravi so predstavili zaključke delavnic o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah in učinkovitem upravljanju naravnih virov ter kakovosti hrane, zdravja in dobrobiti živali. Rezultate delavnic o socialni vključenosti in lokalnem razvoju na podeželskih območjih, mladih in novih kmetih ter verigah vrednosti so predstavili na drugi panelni razpravi.
Ministrica Aleksandra Pivec je bila gostja zadnje panelne razprave, na kateri so povzeli zaključke delavnic o podpori vzdržnim dohodkom kmetij, krepitvi tržne usmerjenosti in povečanju konkurenčnosti ter prenosu znanja, inovacij in digitalizaciji v kmetijstvu.
Ob koncu zasedanja je Goran Šoster poudaril, da je podeželski parlament odličen primer sodelovanja, ministrica Pivec pa je pohvalila veliko število mladih udeležencev in se jim zahvalila za konstruktiven pristop. Zagotovila je, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaključke delavnic in plenarne razprave uporabilo pri pripravi strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2021-2027.
Vir in foto: arhiv LAS Haloze, Kristijan Gajšek
