Pri svojih devetindevetdesetih letih je Maksimiljan – Maks Kampl iz Zg. Hajdin, najstarejši občan občine Hajdina, še vedno aktiven in prisoten na večini kulturnih in drugih prireditvah v domačem okolju. Posebno čast ob visokem jubileju je slavljencu izkazal župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar.
Maks Kampl, najstarejši občan občine Hajdina; foto: TM
V občini Hajdina ob nedavnem srečanju z najstarejšim občanom Maksom Kamplom niso skrivali ponosa. V prostore občine je živahnega devetindevetdesetletnika povabil župan Stanislav Glažar, v navzočnosti podžupanov Karla Svenška in Franca Krajnca, ter direktorice občinske uprave Valerije Šamprl, pa mu je izkazal posebno pozornost in čestital v omenu občank in občanov. 18. januarja prihodnje leto se v občini veselijo praznovanje 100. rojstnega dneva svojega najstarejšega občana, je povedal župan Glažar.
Na Hajdini je bil pred dnevi slavnostni sprejem za najstarejšega občana, foto: TM
Najstarejši Hajdinčan svoja leta dobro skriva in kljub mnogim težavam z zdravje, ki so ga po njegovem pripovedovanju pestile skozi celo življenje, je 99. rojstni dan dočakal dokaj zdrav in v dobri kondiciji. Na svoj rojstni dan 18. januarja so ga poleg njegovih domačih obiskali mnogi sorodniki, prijatelji in sovaščani, marsikdo med njimi pa verjetno ni mogel verjeti, da je najstarejši Hajdinčan pri skoraj sto letih še tako odlično razpoložen, pa tudi, da da mu spomin še tako dobro služi.
Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je mu je pri njegovem vsestranskem, včasih prav vizionarskem delu, veliko pomagalo široko znanje in razgledanost ter poznavanje zakonodaje, pa tudi smisel za korektne medsebojne in človeške odnose na vseh področjih gospodarskega, kulturnega in političnega udejstvovanja. Vse to so člani KDP Hajdina Stane Petrovič Hajdina izpostavili tudi v letu 2016, ko so Maksa Kampla predlagali za visoko občinsko priznanje in na občinskem prazniku je prejel zlati grb občine Hajdina.
Veselje ob srečanju z najstarejšim Hajdinčanom; foto: TM
Predan ljubiteljski kulturi
Maks Kampl ima za seboj izredno zanimivo življenjsko zgodbo, zamenjal je kar nekaj služb, skoraj dve desetletji je bil na vodilih mestih, zdaj pa že dolgo uživa v pokoju in se posveča marsičemu. Že vrsto let je predan kulturnik v domačem KPD Hajdina, dal je velik pečat kulturnemu razvoju in prispeval k ugledu svoje občine v širši skupnosti. V kulturnem društvu deluje že blizu 70 let, od leta 2000 je tudi častni član KPD. V društvu je deloval kot amaterski igralec, režiser, ljudski pevec in organizator kulturnih prireditev. Bil je tudi član v različnih odborih društva.
Spominja se, da je svojo pot v kulturnem društvu pričel leta 1947 v dramski sekciji, najprej kot igralec, nato pa tudi kot režiser. Dramska sekcija je v svoji bogati zgodovini doživljala vzpone in padce in ravno Maks Kampl je zaslužen, da je leta 1973 sekcija ponovno oživela. Sledilo je 15-letno »zlato« obdobje nove generacije mladih igralcev. Med letoma 1946 in 1984 je režiral 25 uspešnih in prepoznavnih predstav (Klobčič, Kralj na Betajnovi, Metež, Kmetija, Mati, Vrnil se je, Snaha, Tripče de Utolče), s katerimi so gostovali po okoliških krajih in pobirali številna priznanja. Leta 1985 je bil eden izmed treh najbolj zagnanih prostovoljcev pri preureditvi dvorane.
Leta 1993 je ustanovil skupino ljudskih pevcev in jo vodil več kot 20 let. Bil je tudi pobudnik za nastanek skupine ljudskih pevk, na kar je sam še posebej ponosen, za svoje delo v ljubiteljski kulturi pa je prejel številna priznanja.
Hkrati z aktivnostmi na kulturnem področju je bil nadvse dejaven tudi v Društvu upokojencev Hajdina in to ves čas, odkar se je upokojil. Od leta 1980 – 1990 je bil njegov predsednik in je s svojim delom veliko prispeval pri ureditvi društvenih prostorov in kulturnem delovanju med upokojenci. Ob 60-letnici Društva upokojencev Hajdina je postal prvi častni član društva.
Maksu Kamplu je ob visokem življenjskem prazniku čestital tudi predsednik DU Hajdina Anton Cestnik; foto: Silvestra Brodnjak
Tudi kot gospodarstvenik se je zapisal v zgodovino lokalne skupnosti
S svojim vsestranskim znanjem in sposobnostmi se je Maks Kampl tudi kot gospodarstvenik zapisal v zgodovino občine Hajdina, saj je bil dolgoletni uspešni direktor Kmetijske zadruge Hajdina, ustanovljene leta 1946. V njej se je leta 1954 zaposlil kot tajnik, kmalu za tem pa postal direktor. Iz prvotno splošne zadruge, ki je povezovala več kot 900 kmetov in je bila organizirana kot strokovno-pospeševalna služba za vsa kmetijska področja, s svojo hranilno-kreditno službo, pionirsko hranilnico in formiranim štipendijskim skladom, je v skladu s takratnimi političnimi smernicami po referendumu leta 1966 nastal Obrat za kooperacijo Hajdina, organiziran pri TP Perutnina.
Osnovna dejavnost je bila namenjena uvajanju in usposabljanju pogodbenih rejcev za pitanje brojlerjev za Perutnino. Maks Kampl je s svojim kolektivom s sposobnostjo uspešnega sodelovanja z mnogimi strokovnjaki iz veterinarskih, kmetijskih, projektantskih in znanstvenih krogov uspel za perutninarsko vzrejo navdušiti, prepričati in pritegniti veliko število kmetov, ki so se odločili za farmsko rejo piščancev. S tem je bistveno vplival na razvoj podeželja ne le na območju tedanje ptujske občine, ampak do meja s Hrvaško in Avstrijo, vse tja do sredine celjske regije.
Današnja Perutninarska zadruga Ptuj nadaljuje delo, za katerega je ledino oral prav Maks Kampl in marsikateri dogodek povezan z zadrugo še danes rad predstavi, tako je naredil tudi ob nedavnem obisku pri županu Glažarju.
Do svojega 98 leta je vozil avto, njegov recept za dolgo življenje pa je zmernost v vsem
Na jesen življenja vedno dobro razpoloženi Hajdinčan Maks Kampl z ženo še vedno živi v svoji hiši na Zg. Hajdini, kjer ju sorodniki in prijatelji obiskujejo vsak dan. Gobelinom, ki so bili dolga leta njegova velika strast, se zdaj več ne posveča, zelo rad pa prebira časopise, gleda televizijo in če je mogoče se s prijatelji ljudskimi pevci še odpravi na kakšno kulturno prireditev. Slavljenec je povedal, da je zelo vesel obiska svojih najdražjih; sina, hčerke, petih vnukov, pravnukov in tudi že prapravnukov. In zanimiv je tudi podatek, da je še do lani, do 98 leta imel vozniški izpit in je vozil avto, a se je zaradi varnosti in po pogovoru s svojimi domači raje odločil, da to pusti.
Na vprašanje kakšen je njegov recept za dolgo življenje, Maks Kampl pravi, da ni posebnega recepta, le zmernost mora biti v vsem, redno je potrebno hoditi k zdravniku, skrbeti za svoje zdravje, se zmeraj gibati v dobri in veseli družbi. Vse to si velja zapomniti, a še bolj stavek s katerim se je Maks Kampl poslovil na sprejemu pri hajdinskem županu, ko je dejal: »Gremo veselo do 100 let in še naprej. Bomo videli koliko let so mi vile rojenice namenile ob rojstvu.«
Foto: TM
Na vprašanje kakšen je njegov recept za dolgo življenje, Maks Kampl pravi, da ni posebnega recepta, le zmernost mora biti v vsem, redno je potrebno hoditi k zdravniku, skrbeti za svoje zdravje, se zmeraj gibati v dobri in veseli družbi. Vse to si velja zapomniti, a še bolj stavek s katerim se je Maks Kampl poslovil na sprejemu pri hajdinskem županu, ko je dejal: »Gremo veselo do 100 let in še naprej. Bomo videli koliko let so mi vile rojenice namenile ob rojstvu.«
