Gospodarstvo bo letos po ocenah domačih in tujih institucij doseglo med 5- in 6,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP).
“Razmeroma visoka rast izvira iz učinka prenosa rasti iz leta 2021, ki se nanaša na okrevanje gospodarstva po epidemiji covida-19, in izrazit pospešek v drugi polovici lanskega leta,” so navedli v Banki Slovenije.
A rast se je v letošnjem tretjem četrtletju ob negotovostih v mednarodnem okolju in vse višji inflaciji že opazno upočasnila. V prvi polovici leta je gospodarsko rast po navedbah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poganjala rast zasebne potrošnje in visok prispevek spremembe zalog. V drugi polovici se je ta začela umirjati v izvoznem delu gospodarstva, predvsem zaradi zmanjševanja kupne moči prebivalstva v razmerah visoke inflacije pa na Umarju pričakujejo upad zasebne potrošnje.
Prihodnje leto se bo rast po oceni Umarja umirila na 1,4 odstotka, po napovedih nekaterih tujih institucij bo še nekoliko višja pri 1,8 odstotka. A Banka Slovenije, ki je med temi institucijami napoved objavila zadnja, je to znižala na 0,8 odstotka. V prvi polovici 2023 naj bi rast vztrajala na nizkih ravneh, gospodarstvo pa naj bi ob postopni stabilizaciji razmer v mednarodnem okolju in umiritvi rasti cen postopno okrevalo od druge polovice leta 2023 naprej. “Razlike v napovedih odražajo predvsem ogromno negotovost in bliskovit razvoj dogodkov, ki vpliva na predpostavke. Nekaj tednov razlike v izdelavi napovedi lahko bistveno spremeni predpostavke, od tod velike razlike. Kar je pomembno, je to, da kljub velikim razlikam napovedi ostajajo pozitivne tako glede gospodarske rasti kot glede zniževanja inflacije,” je za STA ocenil ekonomist Marko Pahor.
Srednja ocena rasti za leto 2023 je pri 1,3 odstotka, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa pri 1,1 odstotka.
“Glavnina inštitucij Sloveniji napoveduje nizko realno gospodarsko rast, medtem ko na trgu dela še vidi rast. Na GZS menimo, da se bo število delovno aktivnih vendarle nekoliko znižalo, a padec ne bo dramatičen. Velik del nastale gospodarske škode bodo ublažili podporni ukrepi,” je za STA povedal glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.
Ob zaostrovanju energetskih razmer so se pojavili strahovi pred recesijo
“Verjetnost recesije je bila realna možnost, ko so bile take napovedi za Nemčijo, ki je največji trgovinski partner. Trenutne napovedi za Nemčijo so manj pesimistične, zato se tudi možnost recesije v Sloveniji oddaljuje,” je dejal Pahor.
Tudi po Ivančevem mnenju tehnične recesije ne bo. “V četrtem četrtletju pričakujemo rast BDP zaradi rasti zalog. Znova so boljši tudi nekateri drugi podatki, denimo dvig gospodarske klime,” je dejal.
Pomanjkanje delovne sile
Od notranjih tveganj je po Pahorjevih navedbah na kratek rok najbolj pereče pomanjkanje delovne sile.
“V Sloveniji vlada praktično polna zaposlenost, zaradi birokratskih ovir in razmeroma visoke obdavčitve dela pa nismo posebej privlačni za tuje delavce,” je opisal.
Na dolgi rok pa je tveganje staranje prebivalstva in vse, kar je s tem povezano, je dodal. Glavno tveganje za gospodarstvo po Pahorjevem mnenju ostajajo geostrateška dogajanja in predvsem njihov vpliv na cene energije.
“Tu lahko Slovenija sama pripomore bore malo, tudi ukrepi države za zniževanje cen za podjetja in gospodinjstva imajo omejen doseg in nikakor niso dolgoročna rešitev,” je opozoril.
Izziv prinaša dejstvo, da se s tem, da energijo plačuje dražje kot ostali deli sveta, sooča celotna EU in da zato “močno izgublja konkurenčnost, z njo pa tudi Slovenija“.
Vir: nova24tv.si
