Na izredni seji Državnega zbora 3. septembra 2025 so poslanci obravnavali predloga zakona o kmetijstvu in zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi predstavljala odgovor vlade Roberta Goloba na aktualne izzive v slovenskem kmetijstvu. A kot je bilo jasno razvidno iz razprave in opozoril Slovenske demokratske stranke (SDS), gre v resnici za še eno zamujeno priložnost in še en PR-projekt brez vsebine, ki bo slovenskega kmeta le dodatno obremenil.
Več birokracije, nobene vsebine
Predlog zakona o kmetijstvu je, kot so opozorili poslanci SDS, v več kot 90 % le prepis obstoječih zakonskih določb, kar pomeni, da novosti praktično ni. Kjer pa so spremembe, gre večinoma za še večjo vključenost nevladnih organizacij in dodatne podzakonske akte, ki bodo služili predvsem ideološkim ciljem t. i. zelene agende, ne pa reševanju dejanskih težav slovenskega podeželja.
Med dosežki, s katerimi se hvali Golobova vlada, gre v resnici za ukrepe, sprejete že v času prejšnje vlade pod vodstvom SDS – denimo poenostavitev administrativnih postopkov, spremljanje kakovosti tal, zaščita prehranske verige in krepitev inšpekcij. Kot je poudaril poslanec Tomaž Lisec, nova zakonodaja kmetom prinaša le dodatne birokratske ovire in še več ideološkega prilagajanja Bruslju, namesto konkretne pomoči in podpore.
Vetrne elektrarne na kmetijskih zemljiščih? Vrata zlorabam na stežaj odprta
Predlog zakona o kmetijskih zemljiščih pa še dodatno razkriva dejanske prioritete vlade Roberta Goloba – ne kmetijstvo, temveč interesi energetskih lobijev. Predlagana možnost gradnje vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih do bonitete 40 točk brez omilitvenih ukrepov predstavlja resno grožnjo za kmetijska tla in odpira vrata manipulacijam, saj bi bonitetne ocene lahko postale orodje za dosego dovoljenj mimo nadzora.
Vlada tudi ni uspela določiti območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč, čeprav ima vsa potrebna orodja in podporo. Namesto zaščite najboljših kmetijskih zemljišč se tako pripravlja teren za investitorje, špekulante in energetske projekte, medtem ko kmet ostaja spregledan.
Primerjajmo: kaj je naredila vlada SDS?
Vlada SDS je leta 2021 sprejela novelo zakona o kmetijstvu, s katero so bili uvedeni:
-
dodatnih 310 milijonov evrov za kmetijski sektor,
-
poenostavitve za kmete in upravne postopke,
-
konkretni ukrepi za zaščito pridelovalcev v prehranski verigi,
-
izboljšani nadzor nad stanjem tal in gnojili,
-
hitrejši in učinkovitejši inšpekcijski postopki.
Takrat je država v času krize znala in zmogla ukrepati, danes pa imamo vlado, ki se le hvali z dosežki drugih, obenem pa razgrajuje sistem, ki je še deloval.
Ministrstvo za kmetijstvo – ali bolje rečeno ministrstvo proti kmetijstvu
Golobova vlada s svojimi predlogi nadaljuje z ignoriranjem slovenskih kmetov, ki se soočajo z realnimi težavami – v živinoreji, prašičereji, vinogradništvu, sadjarstvu, gozdarstvu in drugod. Namesto konkretnih ukrepov za preživetje slovenskega kmeta, vlada ponuja papirnate PR-rešitve, birokratske floskule in nadaljuje ideološki pohod proti tradicionalnemu kmetovanju.
Slovenska demokratska stranka (SDS) ostaja trdna v svoji zavezanosti slovenskemu kmetu. Le s kompetentnim vodstvom, kot ga je Slovenija že imela pod vlado SDS, je mogoče ponovno vzpostaviti resnično podporo kmetijstvu, zaščititi najboljša zemljišča in zagotoviti prehransko varnost za prihodnje generacije.
Slovensko kmetijstvo si zasluži več kot to – zasluži si vodenje, ki razume podeželje, ne pa ideoloških eksperimentov mestne elite.
