Mag. Danijel Vrbnjak je predsednik PGD Miklavž pri Ormožu in pred kratkim sem ga srečala v gasilskem muzeju, na katerega so gasilci in krajani Miklavža pri Ormožu posebej ponosni. V muzeju je predstavljena bogata zgodovina kraja Miklavž pri Ormožu in zgodovina gasilskega društva. Danijel v življenju, poleg odgovornega dela v gospodarstvu – zaposlen je v podjetju Talum – počne še veliko zanimivega, osrečujejo ga male stvari, njegova sreča je družina, pred seboj pa ima številne izzive.
Mag. Danijel Vrbnjak, v gasilskem domu PGD Miklavž pri Ormožu je gasilski muzej vaša posebnost. Kako vi doživljate to zgodbo, povezano z bogato gasilsko preteklostjo?
»Gasilski muzej je naša posebnost, s katero se gasilci iz Miklavža radi pohvalimo. Ne gre samo za dodano vrednost našega gasilskega doma, ampak tudi za pomembno točko našega kraja. Gasilstvo pri Miklavžu je zapisalo bogato zgodovino vse od leta 1921 naprej. Ljudje so živeli z društvom, izvajali poslanstvo gasilstva in s tem so nastajale zgodbe, ki jih je vredno obuditi. Nekatere stvari so včasih bile težje dosegljive, zato jih je toliko bolj potrebno spoštovati.«
Gasilski muzej je prav gotovo vaša dodana vrednost, ki vas dela še bolj prepoznavne v slovenskem prostoru, še posebej pa med gasilci.
»Od leta 2009, ko smo gasilski muzej odprli, so posamezni člani vložili v samo delovanje muzeja ogromno volje in truda. To so seveda prepoznali obiskovalci. Gasilskega muzeja si ne pridejo ogledat samo skupine gasilcev, ampak tudi ostali, ki jih zanima, kaj se je na področju gasilstva v teh naših prelepih krajih dogajalo. Poleg zgodovine gasilstva seveda muzej ponuja tudi druge zgodovinske znamenitosti, povezane z našim krajem. V zadnjih letih je muzej postal pomembna izletniška točka, kjer se iz leta v leto število obiskovalcev povečuje. Obiskovalci prihajajo iz vseh koncev Slovenije, kot tudi iz sosednjih držav.«
V muzeju je mogoče pobliže spoznati zgodbo gasilstva v vašem kraju in okolici, hkrati pa tudi zgodovino kraja. Kaj dejansko muzej ponuja, kako zanimiv je lahko za zunanje obiskovalce?
»Spoznavanje bogate zgodovine kraja Miklavž pri Ormožu, kot tudi zgodovine domačega gasilskega društva, je seveda s svojo znamenitostjo priporočena vsakomur. Ob bogatem fotografskem in arhivskem gradivu so razstavljeni številni predmeti, ki so jih uporabljali domači gasilci skozi zgodovino pri svojem delu. Predstavljena je tudi največja zbirka motornih brizgaln na Štajerskem. Piko na i vsekakor predstavlja gasilska brizgalna iz leta 1888, ki spada med najstarejše tovrstne na Slovenskem. Razstavljene so uniforme (tudi iz leta 1921, ko je bilo društvo ustanovljeno), medalje, odlikovanja, filatelija v gasilstvu, gasilske razglednice, kot tudi drugo gasilsko orodje. Posebno mesto v muzeju je posvečeno dr. Ivanu Jožefu Tomažiču, dr. Stanku Janežiču in Vinku Štruclu, ki so pomembno vplivali na naš kraj.«
Domačin Mirko Fekonja, strasten zbiratelj gasilskih insignij, je duša tega muzeja in verjetno ga pri tem zelo podpirate tudi v PGD?
»Mirko je srce in duša našega gasilskega muzeja. Je posameznik, ki je postavil muzej na noge. Ogromno svojega časa posveti v raziskovanje zgodovine gasilstva, kot tudi zgodovine samega kraja Miklavž pri Ormožu. Vse ugotovitve poveže z muzejem, zato se muzej ves čas razvija in nadgrajuje. Sam, kot tudi društvo, ga pri njegovem delu zelo podpiramo. Želimo si, da bi še pri tem svojem delu dolgo vztrajal.«
V zadnjem obdobju ste predsednik PGD Miklavž pri Ormožu. Prav gotovo ste ponosni, da so vam zaupali to odgovorno funkcijo?
»PGD Miklavž pri Ormožu je pri ljudeh zapisano, kot pomemben dejavnik našega kraja. S svojim poslanstvom in prostovoljstvom je skozi leta pomagalo ljudem v stiski, hkrati pa vedno gledalo za ugled in razvoj, pa ne samo društva, ampak tudi kraja. Seveda sem ponosen, da so v meni prepoznali kompetentnega posameznika, ki je sposoben gasilstvo peljati naprej. Gre za zelo pomembno, hkrati pa tudi zelo odgovorno funkcijo. Verjamem, da mi bo skupaj s preostalimi člani društva uspelo izpolniti vsa pričakovanja, cilje, kateri so postavljeni zelo visoko.«
Mag. Danijel Vrbnjak z družino živi v Miklavžu pri Ormožu. Leta 2008 je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Mariboru, marca 2010 je magistriral na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. Leta 2008 se je zaposlil v podjetju Talum Kidričevo, kjer opravlja delo vodje podjetniškega pospeševalnika. Poleg službe se posveča še mnogim drugim dejavnostim v kraju in širše na Ormoškem, med drugim je bil v kar nekaj sveti javnih zavodov, svetnik KS Miklavž pri Ormožu, od leta 2010 pa je član občinskega sveta občine Ormož, kot tudi član odbora za premoženje, finance in gospodarska vprašanja. Gasilstvo je poleg športa njegova velika ljubezen in izziv, zato so mi v PGD Miklavž pri Ormožu tudi z veseljem zaupali vodenje društva.
»Mladi so za društva največje bogastvo za sedanjost in prihodnost«
V življenju počnete veliko zanimivega in velik svojega prostega časa zadnja leta posvečate gasilstvu? Zakaj gasilstvo? Kdo vas je navdušil za to?
»Glavno poslanstvo gasilstva je pomoč drugim v stiski. Verjamem, da je največkrat to tisto, zaradi česar se tudi drugi odločijo, da sprejmejo prostovoljno delo v gasilstvu. Hkrati pa so gasilska društva pomemben dejavnik v kraju, ki tudi vzporedno vplivajo na delovanje samega kraja. Skupek vsega tega, kot tudi razumevanje z ostalimi člani gasilskega društva, so tisto, ki te navduši in ti da moč za opravljanje takšnih funkcij.«
Kakšno prihodnost bi si želeli kot prostovoljni gasilec? Ste dovolj cenjeni in spoštovani med ljudmi? Kaj bi bilo potrebno spremeniti, kako v gasilske vrste privabiti še več mladih?
»Moje mnenje je, da smo prostovoljni gasilci dovolj cenjeni in spoštovani med ljudmi. Vsi tisti, ki delujejo že vrsto let in vztrajajo pri tem poslanstvu še toliko bolj. Seveda pa prostovoljstvo v gasilstvu ni včasih enostavno. Gasilci so vedno heroji, ko rešujejo in se nikomur nič ne zgodi, ko se pa karkoli zgodi, pa se velikokrat zaplete. Država bi morala več storiti na tem področju. Ena izmed takšnih zadev je sigurno zagotavljanje sredstev za zavarovanje in za preventivne preglede operativnih gasilcev, kot tudi financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za vsak dan izvajanja javne gasilske službe tudi dodatno pokojninsko zavarovanje.
Privabljanje mladih v društva je splošen problem pri vseh društvih in ne samo pri gasilskih. V našem društvu trenutno nimamo tega problema. Posamezniki s svojim dobrim aktivnim delom privabljajo naše najmlajše. Problem je v tem, da je sodobni čas (digitalni svet, itd.) pri mladih napravil čisto drugačen pogled na društva, kar je za prihodnost društev zelo slabo. Je pa res, da je privabljanje mladih v društva potrebno gledati dolgoročno, zato se je potrebno nenehno angažirati z vsemi potrebnimi viri, da mladi najdejo svoje mesto v društvu. Mladi so za društva največje bogastvo za sedanjost in prihodnost. Vemo, kaj pomeni društvo brez članov.«
Ni pa samo gasilstvo tisto, čemur posvečate ves prosti čas. Nekje sem zasledila, da ste tudi velik športni navdušenec. Drži?
»Šport mi ogromno pomeni. Ne predstavljam si življenja brez športa, saj ob njem pozabim na probleme. Skozi šport sem spoznal veliko prijateljev, s katerimi smo še sedaj tesno povezani. Navsezadnje sem bil devet let tudi predsednik športnega društva pri Miklavžu, s katerim smo zapisali uspešno zgodbo. Upam, da mi bo zdravje služili še na mnoga leta. Z letošnjim letom prestopam v veteranska leta, tako, da se še moram tudi pri veteranih dokazati.«
Kako združujete vsakodnevne obveznosti na delovnem mestu, gasilstvo, šport in družinske obveznosti? Od kod toliko energije?
»V zadnjih 20 letih delujem pri različnih društvih. V tej dobi smo skupaj z določenimi posamezniki ogromno naredili pri razvoju društev, hkrati pa skozi društva ogromno pripomogli k razvoju kraja. Poleg službe se moraš večkrat čemu odreči. Najlepši občutek je, ko vidiš, da tvoje delo ni bilo zaman. Ko veš, da si prispeval nekaj dobrega. Seveda nikoli ne smeš pozabiti na tisto, kar imaš najraje. To je pri meni družina, ki mi vedno stoji ob strani, me razume in me podpira. S tem mi daje vedno moč za nove izzive.«
Inovativnost nujna za podjetništvo, gospodarstvo
Zaposleni ste v gospodarstvu, v ugledni družbi Talum Kidričevo …
»Talum pomeni in bo vedno pomenil pomemben del mojega življenja. Bil sem štipendist podjetja, sedaj pa sem v Talumu že 10 let zaposlen. Skozi vsa ta leta sem se preizkusil na različnih delovnih mestih. Med drugim sem bil direktor ene izmed hčerinskih podjetij Taluma, sedaj sem pa vodja podjetniškega pospeševalnika. V podjetju veliko pozornost dajemo inovativnosti, iskanju novih idej, povezovanju podjetij in skozi to ustvarjanju novih poslovnih modelov, kot tudi stebrov podjetja. To je trenutno tudi moja naloga.«
Izkušenj v gospodarstvu vam torej ne manjka. Kaj vam trenutno predstavlja izziv?
»V gospodarstvu sem se že preizkusil na različnih delovnih mestih. V tem času sem že večkrat moral sprejemati velike odgovornosti. Neko obdobje sem deloval tudi v svetu zaposlenih, tako, da poznam tudi problematiko na tem področju. Trenutno pa se posvečam področju inovativnosti. Digitalizacija, Industrija 4.0, internet stvari, iskanju novih idej, inovacij in s tem iskanju novih proizvodov/storitev, ki bi zagotavljala dodano vrednost. Gre za širok pojem, hkrati pa zelo kompleksen in v tem času nujen za podjetništvo.«
Srečala sem vas med drugim tudi na razglasitvi Najpodjetniške ideje na Ptujskem. Kakšne vtis so na vas naredile podjetniške ideje, ki so bile med drugim tudi posebej nagrajene?
»Podjetje Talum se močno angažira na področju inovativnosti. Tako smo se tudi z idejo kompaktiranje ogljikov prahov prijavili na razpis Manager kluba Ptuj za Najpodjetniško idejo 2017. Z omenjeno idejo smo zmagali v kategoriji velikih podjetij.
Živimo v času hitro rastočih se potreb, bliskovitemu razvoju tehnologij. V kolikor želijo podjetja preživeti morajo slediti razvoju časa. Razmišljanje o podjetniških idejah je nuja. Samo nove ideje lahko napravijo preskok in sledijo zahtevam kupcem, kot tudi sledijo in se učinkovito bojujejo proti napadom konkurence. Kar nekaj predstavljenih idej se mi je zdelo zelo zanimivih. Posebej so me navdušili mladi, ki se s svojimi idejami želijo podati na podjetniško pot. Nobena ideja ni nora ideja, je pa seveda pred vsakim »trnova« pot, da idejo spremeni v uspešen posel.«
Smo Slovenci podjetniški narod? Znamo koristiti znanje, izkušnje in naravne danosti?
»Slovenci smo podjetniški narod. Problem je v tem, da tega podjetništva ne uspemo oz. ne zmoremo izkoristiti. Smo država davkov in birokracije! Nismo si uspeli ustvariti konkurenčnega okolja, ki bi bilo osnova za uspešno podjetništvo. Znanje in izkušnje nam bežijo izven države. Kar se tiče naravnih danosti je Slovenija edinstvena. Turisti se dobesedno zaljubijo v naše prelepe naravne danosti. Dajejo nam celo pobude, usmeritve, kako delati, kje vidijo pomanjkljivosti, vendar jih ne znamo poslušati. V kolikor bomo nadaljevali s takšnim načinom razmišljanja, se nam seveda ne piše dobro. Kar se pa tiče »obrobnih« krajev Slovenije, pa še je večja katastrofa. Neenakomeren razvoj Slovenije samo poglablja katastrofalno situacijo.«
Trenutno smo v obdobju stavk v javnem sektorju in vsi zahtevajo višje plače. To bi lahko slabo vplivalo tudi na naše gospodarstvo, zatorej gospodarstva ne gre obremenjevati, temveč bi bilo morda bolj smiselno znižati davčne obremenitve. Kakšno je tukaj vaše mnenje?
»Trenutno stanje javnega sektorja je predrago, v kolikor pogledamo njegovo učinkovitost. Dejstvo je, da se je v zadnjih desetih letih skoraj za 20.000 zaposlenih do zaposlilo v javni sektor. Seveda ne moremo vseh uslužbencev javnega sektorja metati v isti koš. Mogoče so tudi takšni, ki si zaslužijo boljše plače. Verjamem pa, da je veliko takšnih, ki živijo na ramenih nekaterih in je njihovo delovanje v javnem sektorju nepotrebno. Moje razmišljanje na trenutno situacijo je takšno, da ne krivim javnih uslužbencev, da je do tega prišlo. Strategija in usmeritve so napačne! Izvajanje napačnih odločitev je prineslo do tega kar imamo.
Srce države bi moralo biti gospodarstvo. Na gospodarstvo se pa pozablja! Davčne obremenitve so le ena izmed zadev, ki nas postavlja na mesto nekonkurenčnosti.
Razbremenitev gospodarstva je nujna. Stavke, ki se trenutno vršijo v javnem sektorju, izkoriščajo tudi razne politične lobije, žal. Stara kmečka logika je, da lahko toliko porabiš, koliko pridelaš. Konec leta 2018 bomo imeli okrog 40 milijard evrov javnega dolga. Nimamo urejenega nobenega sistema, ki bi nas peljal v svetlo prihodnost in lep primer je področje zdravstva, sociale, pokojnin, … Sedaj je čas za racionalizacijo javnega sektorja. To pomeni, da se bo potrebno na nekaterih področjih »prešteti«. S tem pa javni sektor napraviti obvladljiv na vseh področjih. Katero podjetje bi ob negativnem poslovanju dvigovalo plače zaposlenih?«
»Ustrezna zaposlitev je pogoj za ustvarjanje …«
Ormoško območje, kamor spadate, pa trenutno ni ravno v najboljšem stanju na področju gospodarstva. Vidite morda kakšne svetle točke, imate vizijo kako to izboljšati in kaj spremeniti?
»Ormož, kot tudi sosednji občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž zadnja leta zelo stagnirajo. Dejstvo je, da se nam je v zadnjih 10 letih zmanjšalo število prebivalstva za 5 %. Za državo pomenimo žal nepomembno območje, kar pa je najbolj žalostno, pa je, da si ljudje, ki trdo delajo, ki pravično plačujejo davke, ne zaslužijo nič več od obljub in res samo obljub. Kar se tiče gospodarstva »slonimo« na enem velikem podjetju in na nekaj malih in srednjih podjetjih. To seveda ni dovolj, kjer bi mladi našli svoje zaposlitvene želje in s tem nam žal odhajajo. Demografski problem se žal iz leta v leto povečuje. Naše območje ima kar nekaj turističnih biserov (npr. Jeruzalem), ki bi lahko postali pomemben steber slovenskega turizma. V turizmu je tudi pomembno, da čim prej začnemo delovati na nivoju širše destinacije in ne da se gremo vrtičkanja (samo Ormož, samo Ljutomer, itd.). Imamo zelo lepe naravne danosti, edinstvene običaje, hkrati pa vrhunsko kulinariko, katero moramo izkoristiti. Naše prebivalstvo je kmetijsko naravnano, vendar se nam žal dogaja, da ni problem proizvesti, ampak je problem prodati. To dejstvo se je še samo poglobilo z zaprtjem ormoške zadruge.
Vidim rešitve v uvedbi nove zgodbe, kjer bi uvedli skupno blagovno znamko s točno določenimi pravili, ki bi zagotavljali sledljivost in kvaliteto pridelka. To bi nas postavilo na trg, kot dovolj velikega hkrati pa kvalitetnega skupnega dobavitelja, ki bi izpolnjeval želje večjih trgovskih verig.«
Kaj sploh pohvaliti, kaj pograjati in kaj urgentno spremeniti, da bodo mladi ljudje ostali v teh krajih in imeli zaposlitev?
»Mladi ljudje ostanejo oz. gredo tja, kjer jim bo okolje ponujalo osnovo za normalno življenje. Ustrezna zaposlitev je pogoj za ustvarjanje. Z ustrezno zaposlitvijo lahko mlad človek začne študirati o reševanju stanovanjske problematike, o ustvarjanju družine, … Urgentno je potrebno uvesti enakomeren razvoj celotne države, kot tudi ustvariti »prijazno« okolje za potencialne investitorje. Konkretno za ormoški del odpraviti tudi logistični problem (glavna cesta Ormož – Ptuj). Zagotoviti spodbude obstoječim podjetnikom in jim zagotoviti širitev in nadaljnji razvoj, hkrati pa vzpodbuditi ljudi, ki imajo pametne ideje, da jih tudi uresničijo.«
Kaj ti kraji in ljudje po vašem najbolj potrebujejo?
»Najbolj potrebna so nova delovna mesta. Poznano nam je, da prihodki, delajo nove prihodke. Ko imajo ljudje normalne prihodke, študirajo o investicijah; apetiti, vsakodnevne potrebe se jim povečajo. Kot drugo pa vzpostaviti sistem v tej državi, ki bo dober in pravičen servis na vseh področjih.«
Izkušnje pa imate tudi v lokalni politiki?
»V lokalni politiki delujem osem let. Bil sem krajevni svetnik KS Miklavž pri Ormožu, sedaj sem drugi mandat občinski svetnik občine Ormož. Delujem tudi v odboru za finance, premoženja in gospodarska vprašanja. Izkušnje sem si nabiral tudi kot član sveta v javnih zavodih (Lekarna Ormož, Mladinski center Ormož, OŠ Miklavž pri Ormožu).«
Prav gotovo pa je na prvem mestu družina, ki verjamem, da vas zelo podpira pri vašem delu in pri vsem, čemur se posvečati v prostem času?
»Družina je pri meni na prvem mestu. Brez razumevanja in podpiranja družine se seveda določenim zadevam ne bi mogel posvečati z takšno vnemo, kot se sedaj. Zavedam se, da se ob vsem natrpanem urniku premalo družimo. Za vso podporo sem jim neizmerno hvaležen.«
Danijel Vrbnjak, kakšno bi bilo vaše povabilo v Prlekijo, v gasilski muzej, med prijazne Prleke?
»Prlekija je s svojo čudovito naravo, pokrajino, običaji, kulturo, kulinariko edinstvena. V njej živimo prijazni, predvsem pa delovni ljudje. Ob vseh teh lepotah in kozarčku vrhunskih vin svetovnega merila se čas zaustavi. Lepo vabljeni med nas Prleke, ki spoštujemo naš del Slovenije v največjem pomenu besede. Verjamem, da se vam bo ta del Slovenije prirasel k srcu. Pot pa vas naj zanese tudi v naš gasilski muzej, kjer vas bomo z veseljem sprejeli.«
TM, foto: TM, osebni arhiv Danijel Vrbnjak
