Že petindvajsetič so se ob koncu leta na zaključku akcije Ljudje odprtih rok na slavnostnem dogodku zahvalili vsem plemenitim ljudem iz vse Slovenije, ki so vedno pripravljeni pomagati, ko jih kdo potrebuje, ali nesebično delijo, kar imajo, s tistimi, ki nimajo oziroma ne zmorejo poskrbeti zase ali svojo družino zaradi različnih nesrečnih okoliščin.
Dobrosrčne in plemenite ljudi že 25 let išče in v akciji Ljudje odprtih rok predstavlja širši javnosti revija Ženska (prej Naša žena). Med lanskimi nagrajenci je tudi dobrotnica Jelka Zupanič s Spodnje Hajdine v občini Hajdina. Prejela je posebno zahvalo za dobroto, plemenitost in človekoljubna dela. Za nominacijo so jo predlagali v Društvu žena in deklet občine Hajdina, na januarskem sprejemu v prostorih občine Hajdina pa je nagrajenki čestital tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar.
Utrinek s sprejema v prostorih občine Hajdina. Foto: TM
»In ogromno je ljudi, na katere Jelka ni pozabila«
Na zanimiv in zelo lep način je nagrajenko Jelko Zupanič, daleč naokoli cenjeno in spoštovano Joštovo Jelko, predstavila njena prijateljica Silvestra Brodnjak. Zapisala je, da je Jelka bila in je deklica za vse. V rojstnem listu so ji zapisali ime Gabrijela, a ga uporablja le v uradnih postopkih. In prav danes, 17. februarja Jelka Zupanič z bratom dvojčkom Milkom praznuje visok življenjski praznik.
Brodnjakova zapiše, da jo ljudje daleč naokoli poznajo kot nogometno mamo, lovčevo ženo, nenadomestljivo gospodarico na kmetiji, kjer je vsa leta bila steber družinskega in nemalokrat tudi spodnjehajdinskega življenja. Pri Zupaničevih je pogosto zvonil telefon in Jelka se je na vsak klic prijazno odzvala, obljubila, da bo poklicala, bo poiskala, bo poslala … Poslala – je zagotovilo, da bo svojo pozornost izkazala nekomu, ki se je s kakim dejanjem dotaknil njenega srca. In ogromno je ljudi, na katere Jelka ni pozabila. Obiskovala je bolnike v bolnišnicah in domovih ostarelih, bila v časih, ko so edini v vasi imeli telefon, vez med bolnišnicami in svojci pacientov. Če je bilo treba prenesti telefonsko sporočilo, je sedla na svojega konjička – kolo ter se z novico odpeljala tudi v sosednjo vas.
Od svojega dvajsetega leta aktivna članica Združenja šoferjev in avtomehanikov
Ob vsem razdajanju za druge pa je že dobrih petdeset let najbolj zanesljiva žena možu Vladu, nenadomestljiva mama sinovoma Stanku in Davorinu, teta nečakinji Miši, tašča Aniti in Heleni, ljubeča babica vnukom Tamari, Tjaši, Janu in Amadeji, urna gospodinja, družinski ekonom, knjigovodkinja, socialna delavka za marsikoga v bližnji okolici, od svojega dvajsetega leta aktivna članica Združenja šoferjev in avtomehanikov ter dolga leta njihova računovodkinja.
Jelka pred motivi svojega učitelja Julija Ošlovnika; foto: Silvestra Brodnjak
Leta 1999 je bila med ustanovnimi članicami Društva žena in deklet občine Hajdina ter med pobudnicami za ženske ročnodelske ponedeljke v gasilskem domu, njeni izdelki so bili na ogled na mnogih razstavah. Izkoristila je vsako priložnost za različna izobraževanja še v obdobju aktivov kmečkih žena, pa tudi sedaj. Na Hajdini skorajda ni bilo dogodka, da ne bi bila kakorkoli vključena njena družina in s tem seveda tudi Jelka. Vsa leta je aktivno sodelovala z Osnovno šolo Hajdina, kjer je bila dolgoletna članica in tudi predsednica sveta staršev, od koder so na »ekskurzije« in tudi delovne akcije prihajali njeni učenci.
Za delavnost, poštenost in skromnost Jelki zdaj tudi javna zahvala
Za vsakogar najde dobro besedo, s svojo iskreno pozornostjo pa pogosto preseneti tudi starejše ljudi, ki jim je še posebej naklonjena. Pri vsem tem pa je najvažnejše to, da je ostala taka, kot je bila takrat, ko še ni slutila, da bo kot gospodinja podpirala vsaj tri vogale v eni najbolj uglednih takratnih obrtniško-kmečkih družin – delovna, poštena in skromna.
Jeka ob možu Vladu; foto: Silvestra Brodnjak
Četudi ji je neutrudno delo prineslo tudi zdravstvene težave, je druge vedno postavljala v prvi »plan«. Na pred leti operirano hrbtenico pozablja, odkar se od leta 2006 nesebično posveča možu, ki je zaradi možganske kapi popolnoma odvisen od njene 24-urne nege in pomoči. A pri tem ohranja vedrino in optimizem, ki sta vsega posnemanja vredna.
In zakaj so jo v Društvu žena in deklet občine Hajdina želeli uvrstiti med Ljudi odprtih rok?
Preprosto zato, ker Spodnjehajdinčanka Jelka Zupanič za svoje vseživljenjsko nesebično razdajanje nikoli ni prejela nobenega pisnega javnega priznanja ali zahvale, ker je dolgoletna zavzeta in delavna članica, mama in žena v »ozadju«, ki je naredila vse za to, da so »njeni trije dečki«, kasneje pa tudi družini njunih otrok, lahko uspešno delovali na različnih področjih.
Jelka Zupanič (prva z leve) in Marija Pintarič iz občine Cirkulane (tretja z desne strani) z nominiranci za dobrotnika leta 2018 med predstavitvami vsakega izmed njih. Zahvalne listine sta podelili ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS Ksenija Klampfer in urednica revije Ženska Marta Krpič. Foto: Tatjana Rodošek
Javno zahvalo si Jelka Zupanič nedvomno zasluži, četudi sama z vso skromnostjo pove, da to ni bilo potrebno, da jo je k temu vodilo življenje in da je zmeraj rada pomagala, predvsem pa je znala prisluhniti ljudem, ki so pomoč sočloveka še kako potrebovali. A obljubila je, da bo to svojo dobrosrčnost ohranjala še naprej in upamo lahko, da ji bo sledilo čim več dobrih in srčnih ljudi.
