Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujemo po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja leta 1886 v Chicagu in jih poznamo pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po osemurnem delavniku. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave.
Osrednje prvomajsko praznovanje na Rožniku že sinoči
Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, ki ga v vseh večjih slovenskih mestih praznujejo že več kot 120 let, od leta 1948 pa je uzakonjen tudi kot državni praznik. Slovenske sindikalne organizacije bodo tudi letos priredile številna prvomajska srečanja. Osrednje bo kot vsako leto na ljubljanskem Rožniku, pri organizaciji katerega sodelujejo tri konfederacije sindikatov (ZSSS, Pergam in KSJS).
Zborovanja, proslave, kurjenje kresovi
Danes praznik predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic. Prvi maj je v velikih državah dela prost dan. Na ta dan potekajo zborovanja in proslave. Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kurjenjem kresov na predvečer praznika, nošnjo nageljnov ter prvomajskimi budnicami.
Po Ptuju budnica pihalnega orkestra
Na Ptuju je bilo praznično že sinoči, ko je na Panorami zagorel tudi velik kres. Ptujčane pa bodo 1. maja zjutraj po tradiciji s prvomajsko budnico prebudili godbeniki Pihalnega orkestra Ptuj in potem se bo prvomajsko praznovanje v mestu ob Dravi nadaljevalo s športnimi, zabavnimi in kulturnimi prireditvami.
TM
