S tradicionalnim slovenskim zajtrkom razvijajo zavedanje o pomenu rednega zajtrkovanja in lokalno pridelane hrane. Letošnja nosilna tema pa je ohranjanje kakovostnih tal za pridelavo zdrave in varne hrane, kar so danes poudarili tudi na OŠ Hajdina, kjer so se učencem pri zajtrku pridružili župan mag. Stanislav Glažar, ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, farni župnik, čebelarka in predsednica Čebelarskega društva Turnišče Suzana Žumer ter ostali gostje.
Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2011. Glavni namen tega vseslovenskega projekta, ki poteka na dan slovenske hrane, je podpora lokalnim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena zagotavljanja prehranske varnosti, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.
OŠ Hajdina že 20 let v projektu Zdrava šola
Pri obeleževanju dneva slovenske hrane z izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka se jim vsako leto pridružijo posamezniki, podjetja in druge institucije, je povedala ravnateljica Mesarič-Lorberjeva, ob tem pa dodala, da ob letošnjem dnevu slovenske hrane in ob zdravem slovenskem zajtrku ponosno praznujejo še 20-letnico sodelovanja v projektu Zdrava šola.
Poudarjanje pomena lokalno pridelane hrane v tradicionalnem slovenskem zajtrku
Današnja ozaveščevalna akcija se osredotoča tudi na pomen rednega uživanja uravnoteženega zajtrka, pripravljenega iz osnovnih živil. V projektu so posebej izpostavljene posamezne kmetijske panoge: prireja mleka, pridelava žit, čebelarstvo in sadjarstvo, so poudarili v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Pomemben poudarek je tudi na splošnem ozaveščanju mladih o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti. Letos je v ozaveščevalni akciji izpostavljeno varovanje tal, ki so osnova za pridelavo zdrave hrane.
Foto: TM
