Spominski dan na vojaškem pokopališču v Kidričevem
V Kidričevem, v kraju z nenavadno in burno zgodovino, kjer so se v 35 letih preteklega stoletja zvrstila ujetniška, begunska, delovna ion politična taborišča Avstro-ogrske, Kraljevine Jugoslavije, tretjega rajha in povojne Jugoslavije so včeraj pozno popoldne pripravili krajšo spominsko slovesnost v spomin na tragično preminule ruske vojne ujetnike v taborišču Sternthal. Tako je svoj nagovor pri ruskem križu na vojaškem pokopališču v Kidričevem pričel mag. Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo.
Slovesnosti se je poleg direktorja Ruskega centra znanosti in kulture Yurija Meteleva udeležil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ob njem pa tudi občani Kidričevega in člani ter podporniki društva. Častni gost Yuri Metelev in Radovan Pulko sta k ruskemu križu, ki ga je pred leti postavilo Veleposlaništvo Ruske federacije v spomin na preminule vojake, položila cvetje in se poklonila padlim, v spominskem trenutku pa je Pulko v nagovoru poudaril, da je to spomin na žrtve prve svetovne vojne na mestu, ki ga obdaja blizu 3000 brezimnih grobov vojakov vsaj deset narodov, ki so življenje končali po rezervnih vojaških bolnišnicah ali v ujetniškem taborišču takratnega Sternthala.
Spomnil je, da je je med temi žrtvami tudi 50 ruskih vojnih ujetnikov, ki so med gradnjo in vzdrževanjem vojaškega kompleksa umrli nečloveškega fizičnega izkoriščanja s strani takratnih avstro-ogrskih oblasti. V Kidričevem so se spomnili tudi okoli 1300 državljanov carske Rusije, ki so kot politični begunci po koncu ruske državljanske vojne našli zatočišče v današnjem Kidričevem, je povedal Pulko in dodal, da so bili med njimi tudi mladoletni gojenci Krimskega in Donskega kadetskega korpusa in da jih je vsaj 12 pokopanih na tem mestu.
Ruska porevolucionarna emigracija je odigrala pomembno vlogo pri nastajanju Kraljevine Jugoslavije in razvoju slovenske družbe, Že leta 1921 je vojska nekdanje carske Rusije prevzela obrambo nove državne meje. Tudi slovenske severne meje, ki jo je prav na današnji dan, 10. Oktobra pred skoraj 100 leti zapečatil koroški plebiscit. Približno ob istem času je pod vodstvom ruskih zdravnikov v bližnjem Vurberku pričel delovati sanatorij za pljučne bolnike mednarodnega slovesa, namenjen tudi domačinom. Velik in premalo znan je ruski prispevek k razvoju slovenske znanosti, gledališke, baletne in operne umetnosti,» je bil v nagovoru jasen Pulko, zgodovinar in geograf, strokovnjak za rusko emigracijo v Sloveniji.
Postaviti spomenik ruskim kadetom ostaja želja zgodovinskega društva
V Zgodovinskem društvu Kidričevo pa ostaja velika želja, da bi v kraju postavili spomenik ruskim kadetom, poznejšim najboljšim študentom jugoslovanskih fakultet, od katerih so mnogi postali strokovnjaki na svojih področjih in v zrelih letih dosegli svetovni sloves, je povedal Pulko in dodal, da bo tudi pomnik nesmiselnosti mednacionalnih in nacionalnih oboroženih spopadov, vojn in drugih konfliktov.
Razstava v vojaški kapelici
V vojaški kapelici so na dan spomina odprli še razstavo Zgodovinskega arhiva Ptuj o ruskem Rdečem križu in Ruskem sanatoriju na Vurberku, ki je sicer del obsežnejše razstave, posvečene 150-letnici Rdečega križa. Da pa grobovi žrtev prve svetovne vojne niso ostali skriti očem, je poskrbel umetnik Robert Lončarič, ki je pokopališče umetniško opremil in na grobu vsakega izmed njih prižgal svečo. V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Kidričevo, Moški pevski zbor Talum, DPD Svoboda Kidričevo in KD Lovrenc.
TM
