Po pisanju Petra Jančiča v Spletnem časopisu zadnje tri meritve javnega mnenja rišejo precej različno sliko na vrhu, skupni imenovalec pa je po njegovem jasen: največji poraženec volitev bi bilo Gibanje Svoboda, če rezultate primerjamo z izidom pred štirimi leti. V članku navaja, da po Parsifalu in Mediani SDS vodi pred Svobodo, medtem ko je Ninamedia edina izmed teh treh meritev v zadnjem obdobju izmerila prednost Svobode.
Jančič v članku objavlja tudi primerjalne deleže med volivci, ki nameravajo iti na volitve. Po njegovem prikazu je Parsifal izmeril 32,3 % za SDS in 24,1 % za Gibanje Svoboda, Mediana 31,2 % za SDS in 25,1 % za Svobodo, Ninamedia pa 26,6 % za SDS in 27,5 % za Svobodo. Ob tem so Demokrati Anžeta Logarja v teh meritvah med približno 7 in 9,4 odstotka, Levica med 8,2 in 9,1 odstotka, NSi med 7 in 8,1 odstotka, SD pa med 6,5 in 8,2 odstotka.
Ključni poudarek članka je, da bi bila Svoboda kljub padcu lahko še vedno del povolilne oblasti. Jančič piše, da po nekaterih kombinacijah zdajšnja koalicija brez dodatne podpore ne bi mogla ohraniti oblasti, po Ninamedii pa bi vladne stranke tudi brez Demokratov še lahko sestavile vlado, vendar s šibkejšo večino od sedanje. Hkrati izrecno opozarja, da vstopa Demokratov v levo vlado po volitvah ni mogoče izključiti, saj naj ne bi želeli vlade, ki bi jo vodil Janša in ki bi bila le iz enega bloka.
V članku je posebej izpostavljeno še, da je pri primerjavi anket pomembna metodologija. Parsifal in Mediana naj bi upoštevala le tiste, ki pravijo, da se bodo volitev zagotovo udeležili, medtem ko Ninamedia vključuje tudi tiste, ki pravijo, da bodo šli verjetno. Jančič ocenjuje, da lahko prav to delno pojasni razliko, saj naj bi bili volivci desnice praviloma bolj disciplinirani pri dejanski udeležbi.
Avtor bralce obenem tudi izrecno opozori, da meritvam javnega mnenja ne gre slepo verjeti. V članku zapiše, da so ankete po njegovem mnenju povsem zgrešile ob obeh zadnjih referendumih in evropskih volitvah, prej pa tudi na nekaterih parlamentarnih volitvah, ko naj bi enkrat podcenile Svobodo, drugič SDS. Ob tem še poudari, da različne agencije uporabljajo različne vprašalnike, različne tehnične načine zbiranja podatkov, različno obteževanje rezultatov in tudi različne načine prikaza.
Politično sporočilo članka je zato dvojno: na eni strani ankete kažejo, da je Svoboda v primerjavi z volitvami 2022 močno izgubila, na drugi strani pa slovenski volilni sistem in povolilna matematika še vedno omogočata, da poraženec po deležu glasov ostane del oblasti. Prav v tem Jančič vidi glavno poanto sedanjega položaja: volilni poraz še ne pomeni nujno izgube oblasti, če povolilni dogovori premešajo karte drugače, kot jih pokažejo ankete.
MR
