Napoved novega nepremičninskega davka, ki bi lahko znašal do 2 % vrednosti nepremičnine, je dvignila val ogorčenja med slovenskimi državljani. V svoji kolumni za Spletni časopis Peter Jančič opozarja, da ta ukrep prinaša velik finančni udarec predvsem za lastnike nepremičnin, ki so tekom let skrbno gradili svoje premoženje. Vlada Roberta Goloba s to potezo še poglablja občutek finančne negotovosti med ljudmi, ki se že zdaj spopadajo z naraščajočimi stroški in visokimi davki.
Udarec za povprečne Slovence, ne pa za elito
Peter Jančič v svojem prispevku izpostavlja nepravičnost predlaganega sistema obdavčitve. Čeprav premier Golob poskuša pomiriti državljane z zagotovili, da bodo obdavčene le druge in naslednje nepremičnine, to ne odpravlja problema. Kot je na omrežju X zapisal nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik:
“Davka torej ne bo plačal kdor živi sam v luksuznem stanovanju v Schellenburgu v Ljubljani vrednem milijon, ampak vsi, ki imajo kakšno zidanico na deželi in vsi, katerih otroci bivajo v drugi nepremičnini. Davek bo pa 10-20krat višji kot na hrvaški obali.”
Jančič opozarja, da bodo nov davek občutili predvsem ljudje, ki so svoje nepremičnine pridobili z dolgoletnim delom in varčevanjem. Medtem ko vladajoči govorijo o pravičnosti, sistem očitno favorizira elito, ki se bo z lahkoto izognila obdavčitvi.
Posledice višjih davkov
Peter Jančič v svoji kolumni opozarja, da takšna politika spodbuja neformalno ekonomijo. Davčne obremenitve, kot je 25-odstotni davek na najemnine, so že doslej mnoge lastnike nepremičnin prisilile, da svoje nepremičnine oddajajo “na črno”. Z uvedbo dodatnih davkov se bo ta trend samo še povečal. “Ljudje niso neumni,” poudarja Jančič in opozarja, da bodo visoki davki povzročili dodatne težave pri zbiranju proračunskih sredstev.
Zgodovina ponavljanja napak
Peter Jančič primerja Golobovo napoved z nesrečnim poskusom vlade Alenke Bratušek, ki je leta 2013 uvedla podoben davek. Sistem, ki je bil zapleten, nepravičen in težko izvedljiv, je bil sčasoma razveljavljen na ustavnem sodišču. Takratni poskus se je končal s političnim porazom vlade in njenim odhodom na smetišče zgodovine.
Toda Jančič opozarja, da trenutna vlada ponavlja iste napake, ki smo jim bili priča že pred desetletjem. “Namesto da bi skrbeli za dolgoročno stabilnost in blaginjo državljanov, vlada raje izčrpava ljudi z nepremišljenimi ukrepi, ki so namenjeni reševanju njenih lastnih finančnih težav,” piše Jančič.
Kam gre denar?
V kolumni za Spletni časopis Peter Jančič razkriva, kako vlada razporeja sredstva, ki jih zbira z visokimi davki. Namesto da bi jih usmerili v nujne projekte, kot je skrb za starejše ali reševanje posledic naravnih nesreč, denar porabljajo za:
- privilegije nevladnih organizacij,
- pokojnine za izbrane umetnike,
- financiranje “naših” medijev,
- visok proračun za plače v javnem sektorju.
Jančič kritično opozarja, da vlada Roberta Goloba s temi potezami ustvarja dolgoročno neodržne pogoje za gospodarstvo in družbo.
Bo nepremičninski davek le začetek?
Jančič v svoji analizi ne ostaja le pri nepremičninskem davku. Opozarja, da vlada že zdaj uvaja nove prispevke, ki bodo dodatno bremenili zaposlene in upokojence. Zaposlenim se obremenitev povečuje za 2 %, upokojencem pa za 1 %. “To je le še en dokaz, da vlada nima dolgoročnega načrta, ampak se ukvarja z gašenjem trenutnih finančnih požarov,” piše Jančič.
Sistemska kriza vodenja
Jančič v svojem zapisu izpostavlja, da težava ni le v nepremičninskem davku, ampak v celotnem pristopu vodenja države. Vladajoči z represivnimi ukrepi, kot so čistke na RTV, omejevanje svobode govora in napadi na opozicijo, vzpostavljajo vzdušje strahu in negotovosti.
Jančič zaključuje svojo kolumno z opozorilom: “Če tako odločajo o javnem denarju, je logično, da je ljudi strah. Ne le nepremičninskega davka, ampak tudi prihodnosti, ki jo takšno vodenje države prinaša.”
Ali je prihodnost Slovenija obremenjena s preteklostjo?
V svojem zaključku Peter Jančič opozarja, da se Slovenija pod trenutno vlado vse bolj vrača k političnim praksam, ki so značilne za nekdanje režime. Namesto stabilnega vodenja smo priča populističnim ukrepom, ki ne le obremenjujejo državljane, ampak rušijo temelje demokratičnega dialoga in sodelovanja.
“To se bo slabo končalo,” napoveduje Jančič in poziva državljane, naj zahtevajo odgovornost od tistih, ki krojijo usodo Slovenije.
MR
