Po ogledu so opozorili, da so škode na kmetijskih površinah ogromne, da voda odnaša najbolj rodovitno zemljo in da lahko govorimo o kritičnem stanju Drave.
Zdi se jim nedopustno, da se govori že o milijonskih škodah, odziva odgovornih v državi pa ni, saj so včeraj zaman čakali predstavnika ministrstva za okolje in direkcije za vode, sestanka se je namreč udeležil le predstavnik s kmetijskega ministrstva, ki pa ni član delovne skupine.
Redni sestanek skupine je sicer predviden 5. decembra v Ljubljani na kmetijskem ministrstvu, a so že pred tem želeli na terenu pokazati, kaj se zgodi že pri ne tako drastičnih in visokih pretokih kot leta 2012.
Kot je po terenskem ogledu uničenih kmetijskih površin ob strugi reke Drave povedal vodja delovne skupine in dupleški župan Mitja Horvat, so nedavni dogodki znova opozorili na to, da je problematika vzdrževanja struge reke Drave velika. “Zdi se, da so v javnosti zadnji dogodki šli kar nekako mimo, v bistvu pa so škode na kmetijskih površinah ogromne, kar za tiste, ki se s tem dejansko ukvarjajo, pomeni ogrožanje njihove eksistence in razvoja,” je povedal Horvat.
Andrej Rebernišek: Strugo Drave bo treba čim prej sanirati
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je povedal, da je potrebno opozoriti, da imamo v državi le 0,86 ha njivskih površin na prebivalca, kar je v Evropski uniji zelo nizko, saj imajo v povprečju ostali od tri do štiri hektarje.
»Tudi tokrat je mogoče govoriti o milijonski škodi na kmetijskih površinah, saj se je pod vodo znašlo skoraj tisoč hektarjev najboljših zemljišč. Drava je zaradi nevzdrževanja začela iskati nove poti, to je katastrofalno, kar povzroča škodo zaradi nanosov in erozije, nekaj hektarjev njiv je po zadnjem razlitju, o čemer smo se lahko prepričali na ogledu, celo popolnoma degradiranih. Ugotavljamo, da je do bistvenih sprememb v prostoru prišlo z izgradnjo vseh hidroelektrarn na Dravi, razlog za vse težave pa vidimo v zarasli stari strugi Drave in zaostajanju rečnega gramoza, s čimer se je bistveno zmanjšal pretok Drave,« je dodal Rebernišek.
Ogroženih 2.800 hektarjev kmetijskih zemljišč
Največ težav imajo kmetje v Staršah, Markovcih, Slovenji vasi, Hajdošah, Stojncih, Forminu in Obrežu tik pred hrvaško mejo. In ne gre za eno ali dve kmetiji, temveč za več tisoč hektarjev najboljše zemlje, je opozoril Rebernišek ter pojasnil, da je zaradi razlivanja ogroženih okoli 2.800 hektarjev kmetijskih zemljišč.
“Kritično je bilo leto 2012, ko je prišlo do velikih poplav, saj od takrat skoraj vsako drugo leto prihaja do poplav širšega obsega,” je dodal Rebernišek in povedal, da je bila materialna škoda med letoma 2012 in 2018 ocenjena na skoraj 96,5 milijona evrov, zato je potrebno ukrepati in sanirati stanje. Predlaga, da bi sredstva, ki jih Dravske elektrarne Maribor plačujejo namensko, morali nujno nameniti za redno vzdrževanje vodotokov.
Darko Dobnik: Ni vprašanje ogroženosti ene ali dveh kmetij
Po besedah kmetovalca iz Zlatoličja in predstavnika civilne iniciative Poplave ob reki Dravi Darka Dobnika od države, zlasti od okoljskega ministrstva, pričakujejo, da bodo prepoznali njihove težave in jih začeli reševati. Kot je dodal Dobnik, ne gre za vprašanje ogroženosti ene ali dveh kmetij, pač pa za vprašanje ogroženosti več tisoč hektarjev najboljših njivskih površin in dodal, da so zelo ogrožena kmetijska območja na Gmajni v občini Starše in v Čreti v občini Duplek. Dobnik ugotavlja, da težave že nekaj časa rešujejo tako v Avstriji kot na Hrvaškem, v Sloveniji, v spodnjem delu Drave v Sloveniji pa se ne dogaja nič.
“Dolgo na odgovore in rešitve ne bomo več čakali. Odločili smo se, da bomo poskušali še z mehkim načinom prepričevanja. Če nam to ne bo uspelo, pa napovedujemo državljansko nepokorščino in zelo dobro smo pripravljeni tudi na tožbe proti odgovornim na določenih institucijah, ki niso opravili svoje naloge,” je še dejal Dobnik.
Foto: arhiv KGZ Ptuj, TM
