Kakovost pitne vode na vodooskrbnem sistemu Ptuj

Ptujski vodooskrbni sistem oskrbuje še posamična naselja v šestih sosednjih občinah, ki iz zgodovinskih ali čisto tehničnih razlogov bolj gravitirajo na naše območje. Srce vodovodnega sistema je glavno črpališče pitne vode v Skorbi v Občini Hajdina.

Dopolnjuje ga manjše črpališče v Lancovi vasi z enim plitvim in enim globokim vodnjakom ter posamični globoki vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Gerečji vasi, Župečji vasi, Podvincih in v Desencih. Vodovodni sistem sestavlja približno 1100 km primarnih in sekundarnih cevovodov, 38 vodovodnih rezervoarjev in 50 prečrpalnih postaj za dvig tlaka. Dolžina priključnih cevovodov manjših premerov do posameznih odjemalcev prav tako presega 1000 km.

Od 2018 na obeh novih vodnjakih v Skorbi deluje filtracija vode

Kot je za občinsko glasilo Hajdinčan povedal Ivan Dobnik iz Komunalnega podjetja Ptuj, črpališče v Skorbi sestavlja sedem plitvih vodnjakov globine do 24 m. Ti vodnjaki črpajo vodo iz prvega vodonosnega sloja Dravskega polja. Od teh vodnjakov stalno obratujeta dva vodnjaka, tretji vodnjak obratuje dodatno poleti, ko so večje potrebe po vodi. Dva vodnjaka služita kot rezerva, dva pa sta trajno izven obratovanja. Iz drugega vodonosnega sloja črpa v Skorbi vodo sedem globinskih vodnjakov. Pet vodnjakov je globokih 150 m, dva sta globoka 200 m. Ti vodnjaki obratujejo neprenehoma. Globoki vodnjaki izven črpališča Skorba so vsi globine 200 m. Vodo črpajo iz drugega vodonosnega sloja in tudi delujejo neprestano.

Zadnja dva od sedmih globokih vodnjakov v Skorbi, globine 150 m, sta bila izvrtana jeseni 2017 in po zaključku nadzemnih gradbenih del dana v uporabo aprila 2018. Od decembra 2018 na obeh novih vodnjakih deluje filtracija vode.

»Glavne zaloge pitne vode so v prvem vodonosnem sloju – v plitvi podtalnici Dravskega polja. Ta se razmeroma hitro obnavlja s padavinami in ponikanjem padavinske vode s Pohorja. Zaradi intenzivne kmetijske pridelave in dolgotrajne uporabe triazinskih herbicidov v preteklosti je plitva podtalnica še vedno obremenjena z nitrati in pesticidoma atrazin in desetilatrazin. V sledovih se že zaznavajo tudi novejša zaščitna sredstva,« je poudaril Dobnik, ob tem pa tudi, da zdravstveno ustrezno pitno vodo v vodovodnem sistemu zagotavljajo z mešanjem te vode z bolj čisto vodo iz drugega vodonosnega sloja – iz globinskih vodnjakov. »Globinska voda ne vsebuje ostankov zaščitnih sredstev, saj je od površine ločena s plastmi neprepustne gline. Zaloge vode v drugem vodonosnem sloju so veliko manjše in same niso dovolj za izvajanje oskrbe s pitno vodo. Zaradi črpanja vode v bližino globoke vrtine prinese fine frakcije peska, ki ovirajo dostop vode do vrtine in tako zmanjšujejo izdatnost vodnjaka. Pri plitvih vodnjakih se zaradi bolj grobega peska okoli vrtin to ne dogaja.

Ivan Dobnik: “V zadnjem času so se v nekaterih medijih pojavile izkrivljene in neresnične informacije o črpališču Skorba in o ptujskem sistemu oskrbe z vodo. Izjavljamo, da je distribuirana voda v vodovodnem omrežju bila in je zdravstveno ustrezna,« je pojasnil Dobnik. Dodal je še, da občasno na nekaterih mestih ni bila skladna s pravilnikom o pitni vodi zaradi nekoliko preseženih vrednosti za atrazin in desetilatrazin. To je veljalo za območje starega dela Ptuja in območje občin Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč.”

»Za vsa ta preseganja imamo pridobljeno zdravstveno mnenje (2003), oceno tveganja (2013) in izjavo ministrstva za zdravje iz leta 2013. Z vsemi do sedaj izvedenimi ukrepi v črpališčih (novi vodnjaki) in na omrežju (zmanjševanje vodnih izgub) smo na pipah vseh uporabnikov zagotovili skladnost po parametru desetilatrazin od oktobra 2016 dalje, po parametru atrazin pa od junija 2018 dalje. Zgodba o preseženih vrednostih nitratov sega v obdobje pred letom 1996.

V letu 1996 smo začeli uporabljati prve štiri globinske vodnjake in z njihovo pomočjo smo znižali vsebnost nitratov v distribuirani vodi v dovoljene okvire. Občasna preseganja nitratov so bila še v letu 2003 v poletnem času na območju že omenjenih občin, ki jih oskrbujemo direktno iz črpališča Skorba. Na območjih, kjer so dislocirani globinski vodnjaki, ki smo jih zgradili čez leta, preseganj vrednosti nitratov, atrazina in desetilatrazina ni bilo,« še dodaja Dobnik, ob tem pa poudari, da napačno tolmačenje računskega sodišča v zvezi z onesnaženjem drugega vodonosnega sloja z nitrati.

»Trditve so na osnovi podatkov iz enega od treh globinskih vodnjakov v Skorbi, zgrajenih v letu 1996. Zaradi razrahljanja zatesnitve skozi glineno plast zaradi dolgoletne uporabe in zaradi izvedenih čiščenj vrtin prihaja do zatekanja vode iz plitvega vodonosnika po vrtini navzdol. Ker vodo iz teh vodnjakov stalno črpamo, je to onesnaženje omejeno zelo lokalno pri teh treh globokih vrtinah.

V prid temu govorijo podatki iz dveh drugih globokih vrtin, ki sta bili v državni monitoring podtalnice vključeni v začetku leta 2018, in naši podatki iz spremljanja kemijskega stanja v globokih vrtinah. Vrednosti nitratov v treh vrtinah so pod 10 mg/l, v sedmih pa pod 3 mg/l od skupaj 13 globokih vrtin na celotnem vodovodnem sistemu. Alarmantni naslovi v medijih v zvezi s črpališčem Skorba in zagotavljanjem pitne vode na ptujskem sistemu oskrbe z vodo v bližnji prihodnosti tako nimajo strokovne osnove.«

Obstaja resen problem onesnaženosti plitve podtalnice Dravskega polja z nitrati

Ivan Dobnik iz ptujskega Komunalnega podjetja še pove, da so resnične vse navedbe v zvezi z onesnaženjem plitve podtalnice na območju črpališča Skorba in na celotnem Dravskem polju. »To je dolgo znani problem onesnaženosti zaradi kmetijske proizvodnje, divjih odlagališč odpadkov, neurejenih komunalnih odplak iz naselij v preteklosti ter zaradi naravnega kroženja dušika na Zemlji. Vrednosti nitratov se bistveno ne zmanjšujejo, vrednosti atrazina in desetilatrazina pa imajo trend upadanja. Zadnje izmerjene vrednosti za atrazin v referenčnem vodnjaku V5 v Skorbi znašajo 0,12 μg/l vode (februar 2019), vrednosti desetilatrazina so že dalj časa pod dovoljeno mejo 0,1 μg/l vode. Na območju severozahodno od Skorbe so vrednosti atrazina in desetilatrazina po podatkih agencije za okolje precej višje, vendar tudi s trendom upadanja.«

Če bo potrebno bodo zgradili dodatne globoke vrtine izven črpališča Skorba

Po besedah Dobnika na osnovi navedenega obstaja resen problem onesnaženosti plitve podtalnice Dravskega polja z nitrati, atrazinom in desetilatrazinom. Reševanje tega problema ni v moči in v pristojnosti Komunalnega podjetja Ptuj.

Ob nadaljnjem dobrem sodelovanju z občinami v Spodnjem Podravju, ki jih oskrbujejo s pitno vodo (lastnicami vodovodne infrastrukture), bodo tudi v prihodnje v okviru izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo zagotavljali vsem uporabnikom pitno vodo, ki je skladna z veljavnimi predpisi, zagotavljajo v Komunalnem podjetju Ptuj in dodajajo, da če bodo to narekovale potrebe, pa bodo zgradili še dodatne globoke vrtine izven črpališča Skorba.

Letna poročila o pitni vodi za pretekla leta so dosegljiva na spletni strani http://www.komunala-ptuj.si/vodooskrba/letna-porocila-o-pitni-vodi/, podatki iz državnega monitoringa podtalnice so dosegljivi na spletni strani agencije RS za okolje (ARSO) http://www.arso.gov.si/vode/podatki/

Vir in foto: Komunalno podjetje Ptuj, TM