Dobro obiskano okroglo mizo je organizirala ptujska območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v sodelovanju s KGZS, Zadružno zvezo Slovenije, Sindikatom kmetov Slovenije in Društvom podeželske mladine Spodnjega Podravja.
Na okrogli mizi so se zavzeli, da slovenska zemlja ostane v rokah slovenskega kmeta in da je ne bodo kupovali veliki tuji zemljiški kmetijski skladi. V ta namen bodo pripravili tudi predlog zakona, ki bo ščitil slovenskega kmeta pri nakupu in obdelovanju kmetijskih površin.
Vsako leto izgubimo skoraj tisoč hektarjev obdelovalnih površin
Na okrogli mizi je bilo posebej izpostavljeno, da stopnja samooskrbe pada, da se letno izgubi skoraj tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, narašča uvoz hrane, številne kmetije na našem območju potrebujejo kmetijska zemljišča in še posebej velike težave zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje imajo družinske kmetije. Na posamezen razpis sklada se za zemljišče pogosto prijavi tudi okoli 30 kmetov.
Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, je predstavil predloge posebne delovne skupine za prenovo zemljiške politike, Milan Unuk, predsednik ptujske enote KGZS, je dejal, da je zelo pomembno, da se spremeni zakon glede zakupa državnih kmetijskih zemljišč, kar pa po njegovem lahko uredili le politika. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa je poudaril, da morajo politične stranke pred volitvami v svoje programe vključiti tudi področje državnih kmetijskih zemljišč in pri tem upoštevati zahteve slovenskih kmetov.
»Državno kmetijsko zemljo je potrebno dati kmetom«
Okrogle mize so se udeležili tudi vabljeni predstavniki političnih strank, med drugim pa sta se pogovora udeležila tudi evropski poslanec iz vrst SLS Franc Bogovič in poslanka Suzana Lep Šimenko iz SDS, ki je izpostavila pomen samooskrbe, kjer bi država po njenem morala bolj spodbujati slovensko hrano v vrtcih, šolah, domovih za ostarele in ostalih državnih ustanovah. Cena odkupa hrane od slovenskega kmeta bi morala biti višja, meni Lep-Šimenkova, glede kmetijskih zemljišč v državni lasti, pa je dejala, da SDS ne podpira današnjega statusa državnih kmetijskih zemljišč in vloge sklada.
»Državno kmetijsko zemljo je potrebno dati kmetom in podeželje se mora razvijati in prav tukaj ima kmetijstvo največjo vlogo. Država ne sme biti »mešetar« s kmetijskimi zemljišči. Kmetijska zemljišča pripadajo kmetom, oziroma tistim, ki jih obdelujejo in s tem preživljajo lastno družino ter ustvarjajo tržne viške, ki jih lahko nato plasirajo na trg. Za manj atraktivne parcele, oziroma državna zemljišča, ki so danes v zaraščanju in nihče nima interesa, da bi na njih gospodaril, pa bomo pripravili vzporedne programe s podporo v verigi pridelave (jagodičevje, lupinarji), tako, kot to počnejo v nekaterih sosednjih državah,« je še povedala poslanka Lep-Šimenkova.
TM, foto: David Breznik
