Slovenija in Italija želita dvostransko sodelovanje z akcijskim načrtom dvigniti na strateško raven. Premier Janez Janša in italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni sta ob srečanju v palači Chigi govorila o energiji, obrambi, povezljivosti, raziskavah, inovacijah in kulturi. Med pomembnimi evropskimi temami so bile še migracije ter prihodnje financiranje kohezije in kmetijstva.
Srečanje 5. oktobra je povezalo neposredne odnose sosednjih držav s pripravami na evropske razprave. Voditelja sta izrazila skupno usmeritev k tesnejšemu sodelovanju, ki naj bi dobilo konkretnejši okvir v načrtovanem akcijskem dokumentu.
Kaj naj bi zajemal akcijski načrt?
Predvideni načrt bo usmerjen v več področij skupnega interesa. Poleg obrambe in energije vključuje povezljivost, raziskave ter inovacije, pa tudi kulturo. Takšen nabor kaže na željo, da sodelovanje preseže posamezna občasna srečanja in dobi bolj sistematičen okvir.
Dogovor o nameri za strateško nadgradnjo odnosov še ni enak objavljenemu seznamu financiranih projektov. Za presojo konkretnih učinkov bodo pomembni vsebina akcijskega načrta, nosilci sodelovanja in nadaljnji koraki obeh držav.
Stroški energije za gospodinjstva in podjetja
Janša in Meloni sta razpravljala o strukturnem zmanjšanju energetskih stroškov. Tema je pomembna tako za vsakodnevne izdatke prebivalcev kot za konkurenčnost podjetij, zato sta jo povezala s prihodnjim zasedanjem Evropskega sveta.
Predstavljena vsebina srečanja ne določa nove skupne cene električne energije ali že uveljavljenega znižanja računov. Gre za usklajevanje pogledov na evropske izzive in iskanje trajnejših rešitev, ki bi zmanjšale stroškovne pritiske.
Za podjetja v Spodnjem Podravju je to pomemben okvir širše gospodarske razprave. Iz srečanja pa še ni mogoče sklepati o posebnem novem energetskem projektu ali podpori za posamezno podjetje v regiji.
Evropski proračun tudi za kohezijo in kmetijstvo
Voditelja sta se strinjala, da mora naslednji večletni finančni okvir zagotoviti denar za nove prednostne naloge Evropske unije ter ohraniti ustrezno mesto kohezijskim in kmetijskim politikam.
Takšno usmeritev je v pismu predsedniku irske vlade in predsedniku Evropskega sveta podprlo 17 voditeljev držav, med njimi Slovenija. Skupni nastop je del proračunskih pogajanj, ne že zaključen dogovor o nacionalnih finančnih ovojnicah.
Migracije in zaščita zunanjih meja
Posebna pozornost je bila namenjena upravljanju migracijskih tokov, zaščiti zunanjih meja ter vračanju migrantov. Gre za področja, pri katerih sosednji državi sodelujeta tudi v širšem evropskem okviru.
Objava srečanja ne vsebuje novega operativnega režima za posamezni mejni prehod. Njeno jedro je politični dialog o skupnih izzivih in nadaljnjem sodelovanju.
Srečanje v palači Chigi je tako nakazalo širšo ambicijo odnosov med Slovenijo in Italijo. Konkretno vrednost strateškega partnerstva bodo določili nadaljnja priprava akcijskega načrta in projekti, s katerimi bosta državi predstavljene usmeritve prenesli v prakso.
