Satelitska navigacija, droni, spremljanje škodljivcev in digitalne storitve postajajo pomemben del razvoja slovenskega kmetijstva. Ob svetovnem dnevu hrane je ministrstvo izpostavilo povezovanje tradicije, znanja in inovacij ter konkretno podporo posodabljanju kmetij. V letu 2025 je bilo pri intervenciji IRP21 podprtih 104 vlog z dobrimi tremi milijoni evrov odobrenih sredstev.
Minister Janez Cigler Kralj je poudaril, da digitalizacija ni cilj sama zase. Namen tehnološkega razvoja je po njegovih besedah razbremeniti kmeta, izboljšati pogoje za pridelavo in omogočiti več časa za osnovno dejavnost ter družino. Letošnja tema svetovnega dneva hrane povezuje današnje inovacije s prihodnjo oskrbo s hrano.
Precizno kmetijstvo in posodobitev opreme
Intervencija IRP21 podpira nakup mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil ter trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Med naložbami je oprema, ki omogoča uporabo satelitske navigacije in preciznih pristopov pri delu na kmetiji.
Za 104 vlog, podprtih leta 2025, je bilo odobrenih 3.003.129 evrov. To je podatek o takrat odobreni podpori, zato ga ni pravilno pripisovati zgolj najnovejšim odločitvam ali predstavljati kot nov, pravkar odprt razpis.
Tehnološke rešitve ministrstvo podpira tudi prek naložbenih ukrepov za majhne kmetije in drugih intervencij. Med možnostmi so droni, satelitska oprema, sistemi za spremljanje bolezni in škodljivcev ter tehnologije, povezane z umetno inteligenco, robotiko in internetom stvari.
20,9 milijona evrov za širši digitalni prehod
Ukrep digitalizacije na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva se izvaja tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Zanj je bilo namenjenih 20,9 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, vključuje pa osem projektov in več institucij s področij svetovanja, raziskovanja, veterinarstva, gozdarstva in kmetijstva.
Predvidenih je 41 e-storitev: 38 aplikacij ter tri rešitve za nakup elektronske opreme. Namenjene so krepitvi kmetijske svetovalne in gozdarske javne službe, inšpekcije ter raziskovalnih organizacij. Napovedani obseg je treba ločiti od podatka o tem, koliko posameznih storitev že deluje v vsakodnevni uporabi.
Znanje mora priti do kmetije
Ministrstvo poudarja sodelovanje pridelovalcev, predelovalnih podjetij, raziskovalnih ustanov in svetovalnih služb. Tehnologija lahko prispeva k boljši produktivnosti, prilagajanju podnebnim razmeram in zmanjšanju stroškov, če jo spremljata uporabno znanje in ustrezna vključitev v delo.
Za kmetijsko Spodnje Podravje so pomembne predvsem možnosti posodobitve gospodarstev in dostop do svetovanja. Predstavljeni nacionalni podatki sicer ne vsebujejo regionalne razdelitve prejemnikov, zato iz njih ni mogoče sklepati, koliko podpore so dobile prav tukajšnje kmetije.
Več domače hrane in manj izgub
Med prioritetami ostajajo samooskrba, kratke dobavne verige, povezovanje pridelovalcev in več lokalne hrane v javnih ustanovah. Pomemben okvir za naložbe predstavlja Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027.
V javni obravnavi je tudi predlog novele Zakona o hrani. Obravnava sheme kakovosti, označevanje, izgube in odpadno hrano ter javno naročanje živil. Predlagane rešitve naj bi izboljšale prepoznavnost domačih proizvodov in pogoje za sezonsko lokalno ponudbo, vendar predlog še ni enak dokončno veljavni spremembi.
Razvojni poudarek je jasen: sodobna oprema mora podpirati ljudi in zanesljivo oskrbo. Njena vrednost se bo pokazala v uporabnosti na kmetijah, boljšem sodelovanju v prehranski verigi ter odgovornem ravnanju s pridelano hrano.
