Generacijska prenova postaja eden največjih razvojnih izzivov slovenskega kmetijstva. Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je na Podobah bistriških domačij poudarila, da mora biti prenos kmetije na mlajšo generacijo pravočasen in premišljen.
Odločitev mladega človeka za prevzem kmetije namreč ni odvisna samo od subvencije. Pomembni so stabilen dohodek, dostop do zemljišč, financiranje investicij, manj administrativnih bremen in možnost normalnega družinskega življenja.
Ministrstvo mladim kmetom že zagotavlja podporo za vzpostavitev gospodarstva, dodatno dohodkovno podporo, ugodnejše pogoje pri investicijskih ukrepih, finančne instrumente in brezplačna usposabljanja.
Pomemben del politike je tudi medgeneracijski prenos znanja. Kmetija ni samo zemljišče in mehanizacija, temveč desetletja praktičnih izkušenj, poznavanja zemlje, živali, vremena in lokalnih razmer.
V javni obravnavi je tudi sprememba uredbe, po kateri bi lahko mladi kmet potrebno znanje dokazal tudi s tem, da je bil najmanj tri leta vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Pripombe na predlog so mogoče do 25. septembra.
Takšne spremembe so pomembne, ker mora podporni sistem slediti resničnemu življenju na kmetiji in ne ustvarjati dodatnih ovir ljudem, ki že leta dejansko opravljajo kmetijsko dejavnost.
Slovensko kmetijstvo bo dolgoročno obstalo samo, če bo mlad človek v prevzemu kmetije videl prihodnost in ne zgolj obveznosti, tveganja ter birokracijo.
