Slovensko podeželje se sooča z enim največjih dolgoročnih izzivov – kdo bo čez deset ali dvajset let še obdeloval zemljo in prideloval domačo hrano? Minister Janez Cigler Kralj je ob zaključku sejma AGRA poudaril, da mladi potrebujejo predvsem realne možnosti za delo, podjetništvo in kakovostno življenje na podeželju.
Minister je kot tri prednostne naloge izpostavil generacijsko prenovo, stabilno in odporno pridelavo varne hrane ter digitalizacijo in umetno inteligenco. Namen teh usmeritev je zmanjševanje finančnih, organizacijskih in administrativnih bremen kmetovanja.
Prav mladi lahko v kmetijstvo prinesejo avtomatizacijo, digitalna orodja, nove načine neposredne prodaje in drugačne poslovne modele. Hkrati pa brez znanja starejših generacij ni mogoče ohraniti izkušenj, ki so nastajale desetletja. Zato je medgeneracijski prenos znanja ena osrednjih tem projekta AgriNextGen.
Cigler Kralj je ob tem opozoril tudi na stroškovni pritisk zaradi dražjih energentov in mineralnih gnojil. Za pomoč kmetom, gozdarjem, ribičem in čebelarjem je predvidenih več kot osem milijonov evrov dodatne pomoči, ministrstvo pa želi sredstva izplačati še pred skrajnim evropskim rokom februarja prihodnje leto.
Toda generacijske prenove ne bo mogoče doseči samo s subvencijami. Mladi potrebujejo dostop do zemlje in kapitala, stanovanja, dobro cestno in digitalno infrastrukturo, vrtce, šole in druge storitve. Podeželje mora biti prostor, kjer si je mogoče ustvariti družino in sodobno kariero.
Minister je na AGRI poudaril tudi vlogo žensk v kmetijstvu in potrebo po njihovem enakovrednem dostopu do znanja, razvojnih možnosti in odločanja.
Usmeritev k mladim, tehnologiji in lokalni hrani kaže, da se kmetijska politika vse bolj ukvarja tudi s prihodnostjo podeželja in ne le z višino posamezne subvencije. Ključni preizkus bo, ali bodo zaradi sprejetih ukrepov mladi kmetije dejansko pogosteje prevzemali in na njih tudi ostajali.
MR
