Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj si je skupaj s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in kmetijske svetovalne službe ogledal posledice suše na kmetijah v okolici Kranja. Posebej težko je stanje na živinorejskih kmetijah, kjer izpad krme ponekod presega 50 odstotkov.
Minister je rejce pozval, naj zaradi trenutne stiske ne zmanjšujejo čred in ne prodajajo živali, saj ministrstvo pripravlja ukrepe za hitrejše nadomeščanje izpada krme.
To je pomembno opozorilo. Če kmet zaradi ene sušne sezone proda plemenske živali, proizvodnje ni mogoče ponovno vzpostaviti čez noč. Posledice lahko trajajo več let, zmanjšana domača proizvodnja pa povečuje odvisnost države od uvoza.
Ministrstvo je že prilagodilo rok za neprezimne naknadne posevke na 1. september, ponovno pa bo proučilo tudi možnosti prilagoditve pravil nitratne direktive. Dolgoročno bodo ukrepi usmerjeni v namakanje, senčenje, prilagajanje kultur in hitrejše postopke za gradnjo vodnih zadrževalnikov.
Izkušnje letošnje suše kažejo, da so kmetije z urejenimi individualnimi ali skupnimi namakalnimi sistemi koruzo pridelale brez večjih izpadov. Ministrstvo želi takšne primere podrobneje analizirati ter v prihodnje dodatno spodbujati.
Za blaženje trenutnih težav je Evropska komisija Sloveniji namenila 2,7 milijona evrov zaradi visokih cen goriva in gnojil, Slovenija pa lahko evropskemu znesku doda še nacionalna sredstva. Istočasno se začenja tudi izplačevanje pomoči zaradi lanske suše in pozebe.
Cigler Kralj je napovedal še pomembnejšo sistemsko spremembo: ministrstvo išče možnosti, kako bi čas izplačila pomoči po prihodnjih ujmah vsaj prepolovilo. Čakanje eno leto je ob pogostih sušah, neurjih in toči po njegovi oceni nevzdržno.
Vlada Janeza Janše s tem postavlja prehransko samooskrbo med vprašanja državne odpornosti. Interventna pomoč je potrebna danes, toda dolgoročni cilj mora biti kmetijstvo, ki bo zaradi namakanja, boljšega upravljanja vode, prilagodljivih pravil in sodobne tehnologije manj ranljivo ob naslednji suši.
Pomemben del odgovora imajo tudi potrošniki. Vsak nakup slovenske hrane pomeni prihodek za domačega pridelovalca in pomaga ohranjati proizvodnjo v Sloveniji. Državna pomoč lahko kmetiji pomaga premostiti krizo, dolgoročno pa jo lahko ohrani predvsem trg za njen pridelek.
MR
