Po poročanju portala Spletni časopis in avtorja Petra Jančiča se bo državni zbor 5. maja seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da je že na dobri polovici 30-dnevnega roka obupala nad iskanjem kandidata za predsednika vlade. S tem se bo začel drugi krog izbire mandatarja, v katerem lahko kandidata poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Maja bo ali izvoljen novi predsednik vlade ali pa bo parlament na koncu razpuščen in bodo sledile nove volitve.
Ta razvoj dogodkov je izrazito obremenilen za politični prostor, ki ga je zadnja leta obvladovala Golobova koalicija. Namesto stabilnosti, ki jo je Svoboda obljubljala ob prevzemu oblasti, se je država znašla v položaju, ko predsednica republike praktično že v prvi polovici postopka odneha, parlament pa drsi proti drugi in morda celo tretji fazi iskanja mandatarja. To ni znak politične zrelosti, ampak znak razsutja oblasti, ki za sabo pušča nejasna razmerja, nezaupanje in občutek institucionalne iztrošenosti.
Pogovori o prevzemu oblasti naj bi se začeli, če bo število ministrstev zmanjšano z rekordnih 19 na 14. Že samo to dejstvo pomeni ostro sodbo nad Golobovo vlado. Njena organizacija izvršne oblasti je postala sinonim za napihnjenost, kadrovsko razpršenost in visoke stroške. Če mora biti prvi korak k novi oblasti rezanje tega aparata, potem je jasno, da je sedanja vlada za sabo pustila predvsem preobsežen in drag politični stroj.
Kako zelo je državo zaznamovala politična nestabilnost zadnjih mesecev? Če bi bilo kandidatov več, bi lahko v drugem krogu ob Janši teoretično kandidiral tudi Robert Golob, čeprav je že “vrgel puško v koruzo”. Takšna formulacija ni nepomembna. Kaže na vtis, da je premier, ki je nekoč nastopal samozavestno in zmagovalno, zdaj politično izčrpan, brez jasne strategije in brez verodostojnega odgovora na krizo oblasti, ki jo je soustvaril.
Slovenija se ne ukvarja več z reformami, razvojnimi preboji ali zaupanjem v institucije, ampak z vprašanjem, ali bo sploh sposobna izvoliti predsednika vlade ali pa bo prisiljena v nove volitve. To je verjetno najbolj trda politična obsodba sedanjega mandata: po vseh obljubah o novi politiki je za Golobovo vlado ostal predvsem občutek izčrpanosti, zmede in nevarno odprtega institucionalnega vakuuma.
MR
