Po poročanju portala Spletni časopis in avtorja Petra Jančiča je Svoboda najprej sama predlagala zmanjšanje števila ministrstev s 19 na 16, nato pa svoj predlog umaknila, čeprav je bila izredna seja državnega zbora za odločanje o njem že sklicana. SDS je nato takoj vložila svoj predlog in zahtevala še radikalnejše krčenje, nazaj na 14 ministrstev.
Jančič to dogajanje opisuje kot taktično preigravanje, ki pa je za Svobodo politično zelo neugodno. Umik lastnega predloga je videti kot priznanje, da je bila razširjena vlada napaka, hkrati pa tudi kot poskus, da bi nasprotni strani preprečili politično pobudo. Toda ravno to se ni zgodilo: SDS je izkoristila odprt prostor in razpravo obrnila v širši napad na Golobovo organizacijo oblasti.
Jedro kritike je v tem, da je koalicija Roberta Goloba leta 2022 število ministrstev dvignila na rekordnih 19 in za to mobilizirala celo referendum. Jančič opozarja, da se zdaj isto politično okolje umika od lastne konstrukcije in s tem posredno potrjuje, da rekordno obsežna vlada ni prinesla prepričljivih rezultatov. Še več, v članku sta kot posebej problematična izpostavljena resorja za solidarno prihodnost in za digitalno preobrazbo.
Pri ministrstvu za solidarno prihodnost Jančič posebej izpostavi zaplet z dolgotrajno oskrbo, pri kateri so ljudje že plačevali prispevek, storitve pa še niso zaživele, denar pa je končal pri zagotavljanju likvidnosti proračuna. Pri ministrstvu za digitalno preobrazbo pa izpostavi afero z brezplačnimi prenosniki in težave z informacijsko infrastrukturo ob volitvah. Tako razprava o številu ministrstev ni več samo administrativna tema, ampak simbol širšega očitka, da je Golobova vlada ustvarjala nove resorje brez prepričljivih rezultatov in z visoko politično ter finančno ceno.
Zaključek Jančičevega prispevka je za Golobovo ekipo posebej neprijeten: bolj vitka vlada naj ne bi pomenila le manj ministrov, ampak tudi manj državnih sekretarjev, manj kabinetnih zaposlitev in manj stroškov v času, ko Fiskalni svet svari pred javnofinančnimi tveganji. V tem okviru se Golobova vlada kaže kot primer oblasti, ki je širila aparat ravno v času, ko bi morala ravnati bolj varčno in odgovorno.
MR
