V okviru te funkcije se Lep-Šimenkova zavzema za ustvarjanje boljših pogojev za razvoj in rast gospodarstva, za davčno razbremenitev in odpravo administrativnih ovir na vseh področjih, za skladen regionalni razvoj ter razvoj območja Haloz.
Lep-Šimenkova je podpredsednica Odbora za gospodarstvo in članica Odbora za finance in monetarno politiko, Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Je nadomestna članica delegacije DZ v Parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje in delegacije DZ v Parlamentarni skupščini SEECP. Predseduje parlamentarnim skupinam prijateljstva s Poljsko, Indijo, Južno Korejo in Portugalsko. Je predsednica Ptujske regijske koordinacije Slovenske demokratske stranke (SDS), predsednica občinskega odbora SDS Videm in podpredsednica odbora za gospodarstvo pri strokovnem svetu SDS. Trenutno je v Državnem zboru predsednica kluba parlamentark in ker se mandat poslancem počasi izteka, nas je zanimalo, kaj o svojem delu, prizadevanjih pravi poslanka s Ptujskega.
Gospa Suzana Lep Šimenko, zanima nas kakšno je trenutno dogajanje v DZ in kako bi opisali delo poslanca po zdaj že štirih letih, odkar ste v poslanskih vrstah?
»Dogajanje v Državnem zboru zadnje tedne je precej nenavadno. Po skoraj 4 letih so se prebudili poslanci SMC, ki vlagajo številne zakone pod katere so podpisani sami in ne poslanska skupina. Več kot očitno je to le njihov predvolilni manever, brez resne namere po ureditvi teh področij, sicer bi le to storili pretekla leta, ko so imeli za to vse realne možnosti. Poslanski skupini koalicij SD in Desusu pa se obnašata, kot da več nista del koalicije, saj kritizirata delo Vlade, katere del sta tudi sami. To je seveda zelo težko razumeti.
Če želiš biti aktiven poslanec imaš zelo natrpan urnik, od številnih sej v DZ in sej delovnih teles, do prebiranja in priprave gradiv za seje, dela znotraj poslanske skupine, v okviru stranke kateri pripadaš, medijski nastopi, razne okrogle mize, delo v poslanskih pisarnah, obiski po terenu, … Ob natrpanem urniku je pogosto težko, vendar poskušam čim več časa preživeti z občani. Le tako si namreč predstavljam vlogo poslanca kot prvega predstavnika ljudi. Žal marsikateri poslanec prehitro pozabi, da je v vlogi prvega predstavnika ljudstva in kaj hitro prevzame vlogo predstavnika in zagovornika aktualne vladajoče oblasti. Kar je seveda slabo, saj pobude za odločitve prihajajo iz napačne smeri. Namreč po veljavni ustavni ureditvi in upam, da bo tako tudi ostalo, ima v naši državi še vedno oblast ljudstvo. Najboljše rešitve tako prihajajo od ljudstva preko svojih predstavnikov poslancev, najslabše pa so tiste, ki jih sprejemajo posamezniki na oblasti v imenu interesnih skupin, ki so jih postavili na oblast.«
Pred vstopom v Državni zbor ste bili zaposleni v gospodarstvu. Kateri so bili vaši ključni razlogi za vstop v politiko?
»Prvi razlog je spoznanje, da vsaka država za svoj obstoj in razvoj potrebuje tudi uspešno politiko. Prav je, da se zanjo odločamo tudi mlajši, saj je naš pogled drugačen, neobremenjen s preteklostjo in v veliki zaskrbljenosti ter odgovornosti za prihodnost. Drugi razlog je usmerjen v moje ocene o stanju slovenskega gospodarstva. Vez med politiko in gospodarstvom je preveč šibka. Ker sem večino svojih delovnih izkušenj pridobila v gospodarstvu, potrebe gospodarstva razumem in jih lahko veliko bolje zastopam kot tisti, ki tovrstne izkušnje nimajo.«
Haloze potrebujejo enovito obravnavo
Za poslanko ste bili izvoljeni v okraju, ki zajema občine Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Kidričevo. Živite v občini Videm, za to te kraje tudi dobro poznate. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar v teh občinah ocenjujete kot najbolj problematično?
»Kot problematično bi izpostavila neposeljenost in vse večjo zaraščenost Haloz. Kar šest izmed omenjenih občin je na območju Haloz. Te občine spadajo med najmanj razvita območja v Sloveniji in so po razvitosti okoli 80 odstotkov slovenskega povprečja. Iz območja Haloz, si so tradicionalno kmetijska pokrajina, so se v preteklosti ljudje odseljevali v bližnja industrijska središča, medtem ko jih v zadnjih letih ogroža predvsem negativni naravni prirast, ki je posledica staranja prebivalstva. Posledica zmanjšanja števila in staranja prebivalcev se tako marsikje kaže v zaraščanju kmetijskih zemljišč in vinogradov. Prav je, da ob tem poudarim, da je ključni razlog v težkih razmerah za kmetovanje, saj so pobočja marsikje izjemno strma, delo na teh pobočjih izjemno trdo in pogosto s sodobno kmetijsko mehanizacijo nemogoče. Žal je tako, da v kolikor ni primernih spodbud za razvoj takšnih območij, prihaja do zapuščanja teh površin in preseljevanja ljudi, še posebej mlade generacije, ki ne vidijo priložnosti za spodobno življenje.
Kot problematično ocenjujem tudi majhno število delovnih mest v neposredni bližini kraja bivanja, kjer moram izvzeti občino Kidričevo, ki je gospodarsko ena močnejših v regiji.
Ima pa celotno območje izjemno privlačno pokrajino, čisto okolje in izreden neizkoriščen potencial, tako na področju turizma, malega gospodarstva, kot tudi kmetijstva. Zavedati se je potrebno, da tukaj skozi teče ena od glavnih evropskih prometnih žil, ki je tako rekoč neizkoriščena. Prav tako so Haloze zaključena celota, ki potrebujejo enovito obravnavo. S pravimi ukrepi države, inovativnim in organiziranim pristopim lokalne skupnosti ter lokalnimi partnerji bi lahko bistveno zmanjšali razvojne zaostanke haloških občin, glede na slovensko povprečje.”
»Postavila sem več kot 200 poslanskih vprašanj«
V DZ ste se velikokrat oglasili, pa me zanima, koliko vaših dobrih predlogov se je obrestovalo in dobilo dejansko podporo?
»Znana sem po prizadevanjih za ustvarjanje boljših pogojev in celostni razvoj območja Haloz, sem glasna zagovornica ustvarjanja boljših pogojev za razvoj gospodarstva, davčno razbremenitev plač, znižanje davkov, zmanjšanje administracije za državljane, gospodarstvo in kmetijstvo. Izpostavljam problematiko vse večje centralizacije države, neenakomernega regionalnega razvoja in zlasti problematiko območja iz katerega prihajam, torej haloških občin in občine Kidričevo. Številni pa so si me zapomnili tudi po tem, da sem bila predlagateljica dveh interpelacij zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak. Postavila sem več kot 200 poslanskih vprašanj, ki so v večji meri izhajale iz problematike območja haloških občin, Dravskega polja in širšega ptujskega območja. Marsikatera izmed izpostavljenih problematik se je v nadaljevanju tudi pričela ustrezno reševati.
Ko pa pridemo na vložitve zakonov, pa se je v mandatu koalicije SMC, SD in Desus izkazalo, da v kolikor pride predlog s strani opozicije ga, četudi je zelo dober, praviloma zavrnejo. V bistvu sem uspela le v mesecu aprilu 2015 s sklicem skupne seje Odbora za gospodarstva in Odbora za kmetijstvo, kjer je bil na mojo pobudo sprejet sklep, da Vlada RS pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Imenovana je bila delovna skupina, predlagan je bil nabor ukrepov, ki pa v praksi razen redkih izjem niso zaživeli. Prav tako koalicijske stranke pri sprejemu niti enega proračuna niso želele na mojo pobudo zagotoviti posebnih finančnih sredstev za razvoj območja Haloz. Nameravam pa tudi v prihodnje vztrajati v svojih prizadevanjih, da si celotno območje Haloz zasluži posebno obravnavo in posebna finančna sredstva (podobno kot so namenjena za problemska območja), saj predstavljajo skriti biser in številne neizkoriščene priložnosti.«
Ob Halozah ste se zavzemali še za druge probleme Spodnjega Podravja. Kaj ste posebej izpostavili?
»V povezavi s problematiko Haloz so bile na mojo pobudo sklicane tri seje delovnih teles, ob tem sem postavila še 7 pisnih in ustnih poslanskih vprašanj s širšo razvojno problematiko Haloz. Več poslanskih vprašanj se je navezovalo na sanacijo gradu Borl, izgradnjo avtoceste Draženci – Gruškovje, ureditev struge Drave in vzdrževanje voda na našem območju, izgradnjo Urgentnega centra Ptuj, koriščenje evropskih sredstev in dogovorov za razvoj regij na našem območju, urejanje okolice Sestrškega jezera, problematiko psihiatričnega zdravljenja na Ptuju, izdajanje zdravil preko priročne lekarne v občinah, kjer nimajo lekarne v neposredni bližini, izgradnjo širokopasovnega interneta na našem območju, sanacijo cestne infrastrukture od Slovenske Bistrice do Ptuja, od Ptuja do Ormoža, od Vidma do Leskovca, na območju Stoperc, na problematiko umeščanja visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce – Pince, izpostavila sem problematiko ilegalnih prehodov tujcev čez državno mejo na našem območju in drugo problematiko, ki se dotika vseh državljanov iz področja socialne, pokojninske, družinske politike, davčne razbremenitve, …«
»Vez z občani izjemnega pomena za delovanje države«
Kako pa ocenjujete regionalni razvoj v Sloveniji?
»Enakomeren razvoj celotne Slovenije bi moral biti prioriteta, vendar temu žal ni tako, saj se Slovenija iz leta v leto bolj centralizira. Tudi pri črpanju evropskih sredstev, ki so naša edina razvojna sredstva, je žal tako. Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji, ki sta na zelo različnih stopnjah razvitosti. Medtem ko je Zahodna kohezijska regija na 97 % razvitosti EU, je Vzhodna kohezijska regija zgolj na 68% razvitosti EU. Med regijama torej obstaja bistvena razlika. Če pa znotraj teh dveh kohezijskih regij pogledamo še statistične regije, vidimo, da je razhajanje po razvitosti še veliko večje. Imamo Osrednjeslovensko regijo, ki je na 116 % razvitosti EU, medtem ko imamo regije, kot so Podravje, Pomurje, Zasavje in druge, kjer je razvitost ponekod celo pod 60 % glede na evropsko povprečje. Prav bi bilo, da bi se z evropskimi sredstvi prednostno spodbuja razvoj podpovprečno razvitih regij. Žal delovanje obstoječe koalicije (SMC, Desus in SD) kaže nasprotno. Pri uvedbi davčnih blagajn se ni najprej poskrbelo za enakomerno pokritost Slovenije z internetom ter na ta način omogočilo enako izhodišče za vse, temveč se je pohitelo z njihovo uvedbo, ne glede na to, da ponekod za njih niti ne obstaja osnova. Na vse večjo centralizacijo Slovenije kaže tudi dogovor Vlade z županom MO Ljubljana o izvedbi 34 projektov, v skupni vrednosti 300 mio €. Za podpovprečno razvita in demografsko ogrožena območja ni finančnih sredstev, medtem ko se je za enkrat bolj razvito Ljubljano ta sredstva našlo. V Sloveniji je vse centralizirano na Ljubljano in njeno okolico, skoraj vse državne inštitucije so v Ljubljani, prav tako je večina delovnih mest v Ljubljani ali njeni okolici. Določene države namenoma razpršijo državne inštitucije po celotni državi z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Nekatere države selijo npr. ministrstva po celotnem območju države, zato da spodbudijo razvoj tudi izven glavnega mesta. Pri nas se žal Slovenija iz leta v leto bolj centralizira. Prav je, da imamo kot država urejeno glavno mesto, vendar bi prioritetno morali dati prednost projektom na območjih, ki zaostajajo za evropskim in slovenskim povprečjem.«
Koliko pa se na vas obračajo ljudje v občinah Sp. Podravja? Kaj jih najbolj muči, s kakšnimi problemi prihajajo v vaše poslanske pisarne?
»Zavedam se, da odtujenost od ljudi prinaša tudi odtujenost od naših pravih in realnih problemov, zato cenim vsako izpostavljeno mnenje ali problematiko s strani državljank in državljanov. Prav zaradi ocene, da je vez z občani izjemnega pomena za delovanje države, imam na območju, kjer sem bila izvoljena, kar pet poslanskih pisarn, in sicer v občini Zavrč, Cirkulane, Videm, Majšperk in Kidričevo. Obiskov v poslanskih pisarnah je kar veliko in problematika, s katero me seznanjajo občani, je zelo različna in je velikokrat osnova za moje poslansko vprašanje. Številni pridejo v poslansko pisarno zgolj za to, da izrazijo svoje mnenje o aktualni tematiki, drugi s svojimi osebnimi negativnimi izkušnjami nad državo ali tudi lokalno skupnostjo.«
Veliko ste v Ljubljani, zato je verjetno za delovanje na domačem terenu bolj malo časa. Kako ga izkoristite, kako sodelujete z župani občin na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah?
»Za razliko od številnih poslancev v Ljubljani nimam stanovanja, tako da se dnevno vozim na relaciji Videm pri Ptuju – Ljubljana – Videm pri Ptuju. Prvi razlog za takšno odločitev je zagotovo družina, drug razlog pa stik z realnimi problemi ljudi. Čeprav imam urnik večino časa zelo natrpan, poskušam biti kljub temu čim več na domačem terenu, med ljudmi. Sodelovanje z župani v okraju, v katerem sem bila izvoljena, je večinoma zelo dobro. S skupnimi močmi smo lahko uredili že marsikatero težavo.«
V prostem času …
Kako pa je takrat, ko Suzana Lep Šimenko ni v službi v parlamentu, ko ni na službeni poti, ko je doma? Kaj takrat najraje počnete, kako ali ob čem se najbolj sprostite?
»Prostega časa je sicer zadnja leta zelo malo, poskušam pa tisti čas maksimalno in polno izkoristiti. Najraje ga preživim s svojo družino doma ali kje v naravi. Sprostitev mi danes predstavlja že kakšna družabna igra s sinom ali daljši sprehod čez vikend.«
Imate pa tudi psa pasme bulterier, za katere marsikdo reče, da so nevarna pasma. Kakšne so vaše izkušnje s to pasmo?
»Morda vizualno bulterierji za nepoznavalce pasme res zgledajo strašni, sama pa lahko rečem, da so zgolj zaščitniški do svojih družinskih članov in verjetno podobni družini v kateri odrastejo. Zame so krasni družinski psi, ki se zelo navežejo na lastnika in imajo zelo radi otroke. Po obnašanju pa so pravi klovni med psi, zelo norčavi, seveda s svojim značilnim temperamentom.«
Torej vam življenje na podeželju odgovarja?
»Seveda. Nikoli nisem in si ne želim živeti v mestu. Na podeželju sem preživela svoje otroštvo in na podeželju živim tudi danes s svojo družino. Ni lepšega kot gledati otroka, kako se igra zunaj v okolici hiše. Prav tako sem že skoraj dvajset let vegetarijanka, zato mi veliko pomeni, da lahko imamo v okolici hiše lasten vrt, kjer si pridelamo nekaj zelenjave za sproti in še kaj za ozimnico.«
TM, foto: osebni arhiv S. Lep Šimenko