Vladno oglasno sporočilo, ki se hvali z domnevno “nižjimi položnicami” v domovih za starejše (npr. prikaz prej 1.323 € – zdaj 861 €), je zavajajoče, ker zamolči ključno dejstvo: znižanje, ki ga oglas predstavlja kot uspeh vlade, je financirano z novim obveznim prispevkom, ki ga ljudje in gospodarstvo plačujejo že od poletja 2025.
“Nižje položnice” niso darilo vlade – plačujejo jih zaposleni, delodajalci in upokojenci
Od 1. julija 2025 se v Sloveniji pobira prispevek za dolgotrajno oskrbo:
-
delavec: 1 % od bruto plače,
-
delodajalec: 1 % od bruto plače,
-
upokojenec: 1 % od neto pokojnine,
-
samozaposleni in kmetje: 2 % od osnove.
To pomeni, da oglas, ki govori o “zmanjšanju bremena”, v resnici preusmerja breme: del stroškov se ne izgubi, ampak se razporedi na vse plačnike prispevka – tudi na upokojence, ki jih oglas domnevno ščiti.
Denar so začeli pobirati prej, kot so ljudje sploh dobili “učinek” na položnicah
Ključna težava ni samo v tem, da se oglašuje “prihranke”, ki jih plačujejo državljani sami, temveč tudi v tem, da je vlada prispevek začela pobirati takoj, medtem ko se pomemben del pravic uvaja z zamikom.
Po uradnih podatkih se je prispevek pričel pobirati s 1. julijem 2025, na posebnem računu pa se je denar hitro nabiral: do 31. 8. 2025 že 55,2 milijona €, do 31. 10. 2025 160,96 milijona €, do 30. 11. 2025 pa 213,67 milijona €.
Ob tem pa država sama navaja, da se dolgotrajna oskrba v instituciji začne izvajati šele 1. decembra 2025 (takrat naj bi se stanovalcem domov na položnici ločili stroški oskrbe od nastanitve).
Z drugimi besedami: meseci pobiranja prispevka so tekli, “nižja položnica” pa se je oglaševala kot politična zasluga – namesto kot posledica nove obvezne dajatve in časovnice, ki jo je določila ista vlada.
Največja zamolčana resnica: starejši bi prihranili že leta – če vlada sistema ne bi zamaknila
Še bolj problematično je, da bi se takšen sistem lahko izvajal bistveno prej. Zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2021 (ZDOsk) je bil določen v uporabi od 1. januarja 2023.
Tudi gradiva ZZZS so že leta 2022 navajala, da naj bi se:
-
dolgotrajna oskrba v instituciji začela uporabljati 1. januarja 2023,
-
pravica do oskrbovalca družinskega člana prav tako 1. januarja 2023.
Danes pa država hkrati priznava, da bo sistem dolgotrajne oskrbe “v celoti” vzpostavljen z letom 2026.
To pomeni, da je bil začetek za mnoge uporabnike odrinjen za približno tri leta. V praksi to niso “tehnični popravki”, ampak konkretni, merljivi stroški za ljudi.
Če oglas prikazuje primer razlike 1.323 € – 861 €, je to 462 € mesečno.
Če bi takšna razlika veljala že od začetka leta 2023, bi bilo to v treh letih približno:
462 € × 36 mesecev = 16.632 € (v prikazanem primeru).
To je denar, ki bi lahko ostal družinam in stanovalcem – a ni. (Gre za ilustracijo na podlagi primera iz oglasa.)
Vlada je ljudem vzela – in to predstavlja kot “dosežek”
Resnica je preprosta: vlada se hvali z znižanjem položnic, ki ga financira z novim obveznim prispevkom, pobranim od zaposlenih, delodajalcev in upokojencev. Hkrati pa je uvedbo ključnih učinkov za institucionalno oskrbo potisnila v konec leta 2025, polno vzpostavitev pa v 2026 – in s tem ljudem vzela leta potencialnih prihrankov.
MR
