Po zapisu novinarja Petra Jančiča je bila oddaja Tarča na RTV Slovenija ustavljena oziroma omejena neposredno po razkritjih, ki so bila neprijetna za predsednika vlade Roberta Goloba. Jančič trdi, da ne gre za običajno uredniško odločitev, temveč za politični pritisk, katerega cilj naj bi bil preprečiti nadaljnje poročanje o spornih povezavah in finančnih tokovih.
V Tarči naj bi bilo razkrito, da je premier Robert Golob skupaj s Tino Gaber dopustoval v hotelu na Ugljanu, pri čemer je bil v zgodbo vključen tudi Miha Piškur, povezan s podjetjem DC Limited. Po zapisu Petra Jančiča naj bi podjetje DC Limited od državnih družb, med drugim DARS in Gen-I Sonce, prejelo skoraj 150.000 evrov, pri čemer naj bi bil dejanski znesek še višji zaradi omejene javne dostopnosti podatkov.
Jančič navaja tudi trditve, da naj bi podjetja organizirala mreže lažnih spletnih profilov za promocijo določenih političnih in poslovnih interesov, pri čemer naj bi bile povezave z vladajočo stranko izvzete iz kritične obravnave. Po njegovem zapisu je ravno to razkritje sprožilo prelom.
Ključni trenutek naj bi bila izjava odgovorne urednice informativnega programa Polone Fijavž, da v ekipo Tarče “nima več zaupanja”. Jančič to interpretira kot neposredno posledico vsebine oddaje. Po njegovih navedbah so ustvarjalci Tarče na družbenih omrežjih zapisali, da jim je bilo preprečeno nadaljnje delo na zgodbi ter da so prejeli opozorila o morebitnih ukrepih.
Jančič ob tem poudarja, da so bile kadrovske spremembe na RTV v zadnjih letih politično motivirane ter da je nova uredniška struktura nastala po obsežni reorganizaciji zavoda. Po njegovem zapisu naj bi šlo za sistemsko preoblikovanje javnega medija, kjer so nezaželene vsebine preprosto odstranjene iz programa.
Dogajanje je sprožilo tudi politične posledice. Po zapisu Jančiča sta SDS in NSi odpovedali sodelovanje v nekaterih predvolilnih soočenjih na RTV, ker menita, da v takšnih okoliščinah ni mogoče govoriti o uravnoteženem in neodvisnem medijskem prostoru. Opozicija naj bi ocenila, da je bil poseg v oddajo Tarča signal, da se javni medij uporablja za zaščito vladajočih.
Jančič širše dogajanje povezuje tudi z drugimi primeri, ki jih opisuje kot politično motivirane postopke – med drugim hišno preiskavo pri Alešu Hojsu, ki je bila kasneje procesno zaključena brez epiloga, ter obtožne predloge proti poslancem NSi. Po njegovem zapisu gre za vzorec uporabe institucij pravne države v predvolilnem času, kar razume kot obliko političnega pritiska.
V zapisu tako zaključuje, da primer Tarča ni zgolj medijska zgodba, temveč pokazatelj širšega problema – vprašanja svobode medijev, uredniške neodvisnosti in političnega vpliva na javne institucije v času pred volitvami.
