Levičarska utopija odprtih meja trči ob kruto realnost na naših ulicah. V Ljubljani se razrašča kriminal, povezan z nezakonitimi migranti, oblasti pa situacijo sprva zanikajo in prikrivajo, dokler ne izbruhne afera. Zadnji dogodki okoli alternativnega centra Metelkova so šokirali tudi marsikaterega naklonjenega podpornika leve politike. Kot poroča novinar Jančič, so se v zadnjem času vrstile informacije o posilstvih, tatvinah in preprodaji drog, v katere so vpleteni migranti. Že pred kratkim je Jančič razkril primer, kako je sodnica oprostila migranta, ki so mu našli drogo in pripomočke za preprodajo – “dokazov” naj ne bi bilo dovolj, čeprav mu je droge vseeno zasegla. Med ljudmi vre ogorčenje, saj postaja očitno, da državi zagotavljanje varnosti uhaja iz rok. Nezakoniti migranti, ki jim država velikodušno nudi finančno in drugo pomoč, se medtem prosto sprehajajo po prestolnici in preprodajajo mamila našim otrokom. To ni več samo občutek – to dokazujejo konkretni incidenti.

V uredništvo Spletnega časopisa je prispelo pretresljivo anonimno pismo obupane meščanke, ki živi v bližini Metelkove. Avtorica pisma se predstavi kot “48-letna univerzitetno izobražena ženska, ki se identificira z vrednotami leve politike”, a priznava, da je “globoko razočarana nad njenim pasivizmom”. Pojasni, da je bila vse življenje naklonjena idealom solidarnosti in progresivizma, vendar zdaj “leva opcija, ki mi je bila vedno blizu, kaže kot impotentna, ujeta v lastnih ideoloških okvirih, ki preprečujejo odkrito soočenje z realnostjo”. To so izjemno težke besede, ki pa prihajajo iz prve roke – od nekoga, ki je dolga leta verjel v levo politiko. V obupu se je obrnila na desne medije, čeprav to nasprotuje njeni “notranji usmeritvi”, ker vsaj ti “poročajo brez olepšav, brez samocenzurnega filtra, ki ga levičarski mediji pogosto uporabijo, da bi ohranili iluzijo harmonije”. Ostrih besed o dvoličnosti levih medijev nismo vajeni slišati od levičarjev – a tukaj so, črno na belem.

Kaj je torej tako razburilo to levičarsko intelektualko, da je prelomila z medijskim molkom? Dogajanje v njenem neposrednem okolju. V pismu opisuje, kako je Metelkova, nekoč prostor alternativne kulture in svobode, postala “zbirališče migrantov, predvsem iz Alžirije, Maroka in drugih regij”, ki so nastanjeni v bližnjem azilnem domu (na Kotnikovi ulici) in okolici. V soboto, 17. januarja 2026, je bila priča incidentu, ki ga ne bo pozabila: “Opazila sem skupino mladih moških… nič nenavadnega,” piše sprva, vajena prizorov preprodaje na Metelkovi. A nenadoma je izbruhnil pretep – prerivanje, vpitje. Nato pa krik: “Stoj, policija!” Takrat je dojela, da se je “grupa 5–6 migrantov (po videzu Tunizijci ali Maročani) spravila na dva civilna policista”, ki sta očitno ravno zasačila nekega preprodajalca pri delu. Eden od migrantov je iz policistove torbice iztrgal nekaj (menda vrečko z zaseženimi mamili) in zbežal za vogal. Policista sta obvladala vsaj enega napadalca in čakala okrepitve, medtem ko so drugi pobegnili. Pričevalka – avtorica pisma – priznava, da jo je bilo strah in se je umaknila od okna, saj ni želela postati tarča nasilja. Kasneje v medijih o tem dogodku ni zasledila ničesar. Tišina. Kot da se nič ni zgodilo.

Grafični prikaz razkriva neuspeh leve politike odprtih vrat: število nezakonitih migrantov je v mandatu Roberta Goloba (desna modra vrstica) strmo naraslo v primerjavi z obdobjem Janševe vlade (leva oranžna vrstica). Golobova vlada je glede “uvoza” migrantov žal “presežna” – s tem pa so se povečale tudi varnostne težave.

Ta dogodek – napad migrantov na slovenska policista v središču Ljubljane – je več kot alarmanten. Če drži, da se je to res zgodilo (pismo deluje izjemno verodostojno), potem živimo v nevarni iluziji, da je pri nas vse pod nadzorom. Avtorica pisma trdi, da so ji tudi lokalni prebivalci in brezdomci potrdili, da se je nekaj hudega dogajalo, a uradno ni nobenih poročil. In to ni osamljen primer. Že prej so se širile govorice o posilstvih v Ljubljani, v katere so bili vpleteni migranti iz Maroka, Somalije, Nigerije, pa je šele alternativni medij (Spletni časopis) o tem spregovoril na glas. Spomnimo se primera Alija Safini – Maročana, ki je bil večkrat obsojen zaradi nasilja nad ženskami, pa je bil predčasno izpuščen in je nato v Ljubljani posilil dve študentki, preden so ga končno strpali nazaj v zapor. Policija in oblast so skušali te primere pometati pod preprogo, da ne bi kvarili “idealne” slike integracije. Jančič ugotavlja, da policija kriminalna dejanja migrantov sistematično prikriva – Safini je bil šokanten primer, pa bi ostal skrit javnosti, če ne bi informacija pricurljala v medije.

Zdaj pa imamo tudi glas iz levega tabora, ki potrjuje te očitke. Levica – tako politična kot medijska – je v imenu “strpnosti” in “solidarnosti” prikrivala resnico, medtem ko se je varnost na ulicah slabšala. To piše oseba, ki se ima za levičarko! Njeno pismo je v bistvu obtožnica leve elite, ki je zatajila svoje ljudi. “Sem mama in skrb za otroka, ki odrašča v tem vse bolj kaotičnem okolju, me preganja do te mere, da resno razmišljamo o selitvi,” piše avtorica. Pomislite – liberalna intelektualka razmišlja o begu iz Ljubljane zaradi kriminala! Prav tako se zgroženo sprašuje, kako lahko uporabniki Metelkove v intervjujih trdijo, da “se nič ne dogaja”, medtem ko se bojijo izgubiti svoje skoraj zastonj prostore in zato lažejo javnosti. Po njenem mnenju prevladujeta “pohlep po denarju in privilegijih” ter zanikanje resnice, kar jo kot levičarko še posebej boli. To je silovit očitek: levičarji so izdali lastna načela transparentnosti in poštenosti, samo da obranijo svojo ideološko sliko sveta.

SDS že dlje časa opozarja na ravno to: multikulturalizem in politika odprtih vrat imata temno plat, ki jo levičarji nočejo priznati. Golobova vlada je v letu 2023 in 2024 dovolila rekordne vdore nezakonitih migrantov čez južno mejo – prihajali so tisoči, brez ustrezne preverbe, mnogi so se prosto razkropili naprej po Evropi, nekateri pa ostali tukaj. Tudi uradni podatki kažejo eksponentno rast – medtem ko je pod Janševo vlado bil pritok omejen in obvladljiv, je pod Golobovo poskočil v nebo

Vlada se rada pohvali s “humanostjo”, a dejstvo je, da ni poskrbela za varnost. Ne za varnost meje, ne za varnost ljudi v mestih. Nezakoniti migranti niso vsi kriminalci, a žal med njimi delujejo tolpe (denimo balkanske, kot kažejo indici), ki novoprišleke zlorabljajo za preprodajo drog in druge delikte. Ko policija vendarle posreduje, se utegne zgoditi kot na Metelkovi: policisti postanejo tarča napada, država pa molči namesto da bi alarmirala javnost. Levi mediji pa – kot priznava že njihova lastna privrženka – uvrstijo glavo v pesek in raje cenzurirajo resnico.
Dovolj je bilo. SDS zahteva od pristojnih organov, da nemudoma razkrijejo vse informacije o incidentu na Metelkovi in drugih podobnih primerih. Če policijo napadajo nezakoniti migranti, mora javnost to izvedeti in storilci morajo odgovarjati! Skrajni čas je, da se konča s to “politčno korektno” zaroto molka, ki jo prakticirajo vlada in dominantni mediji. Namesto da vlada milijone evrov daje v žep NGO-jem in projektom za migrante, naj poskrbi raje za varnost naših otrok, ki so zdaj tarča mamilarskih združb. Naj se pohvali s tem podatkom: koliko droge izrečejo migranti slovenskim otrokom pred šolami? Koliko posilstev in napadov je bilo zamolčanih? Golobova garnitura bo morala prevzeti odgovornost za nastalo stanje. SDS obljublja: ko bomo imeli priložnost, bomo zagotovili, da bodo slovenske ulice varne. Nezakonite migracije bomo ustavili, kriminalce izgnali ali zaprli, ljudem pa povrnili občutek varnosti. In medtem ko levica piše pravljice o strpnosti, mi gledamo resnici v oči: prava strpnost je povedati po resnici in zaščititi nedolžne pred nevarnimi.

Naj bo pismo razočarane levičarke tudi opomin: varna država je temelj vsake solidarnosti. Brez varnosti ni svobode – tudi ne za tiste, ki iskreno verjamejo v odprto družbo. Odprta družba pa ne sme pomeniti družbe odprtih oči pred kriminalom. V SDS cenimo iskrenost te gospe, ki je spreg spregovorila. Njeno sporočilo je tudi naš poziv: Prebudi se, Slovenija! Ne pustimo, da nam pod krinko lažne politične korektnosti uničijo varnost in prihodnost naših otrok.

MR