Janševa davčna reforma: višje olajšave, višje neto plače
Vlada Janeza Janše je leta 2022 sprejela davčno reformo (novelo zakona o dohodnini), ki je med drugim predvidevala postopno zvišanje splošne dohodninske olajšave s dotedanjih 3.500 € na 7.500 € do leta 2025. Cilj je bil razbremeniti dohodke iz dela in povečati neto plače – še posebej pri nizkih dohodkih. Za prejemnika minimalne plače bi polna uveljavitev reforme pomenila 640 € neto več na leto (približno 53 € mesečno) do leta 2025 v primerjavi s sistemom pred reformo.
Konkreten primer: leta 2022 se je splošna olajšava dvignila na 4.500 € (iz 3.500 €), kar je takoj prineslo okoli 160 € neto več na leto za delavca z minimalno plačo. Neto minimalna plača v letu 2022 je tako znašala približno 778 € (za samsko osebo brez otrok), medtem ko je bila pred tem le okoli 765 € (brez reforme). Janševa reforma je predvidevala nadaljnje dvige olajšave: na 5.500 € v 2023, 6.500 € v 2024 in 7.500 € v 2025. Ta raster bi vsako leto dodatno dvignil neto plačo minimalno plačanega za približno 160 € letno (tj. ~13 € mesečno).
Ukinitev reforme pod Mescem: nižja olajšava, višji davki za minimalce
Aprila 2022 je na oblast prišla vlada Roberta Goloba, koalicijo pa vodi tudi minister za delo Luka Mesec. Že konec 2022 so sprejeli novelo zakona o dohodnini, s katero so ustavili Janševo zniževanje davčne obremenitve plač. Konkretno so prekinili načrtovano zviševanje splošne olajšave: namesto na 5.500 € v letu 2023 so jo dvignili le na 5.000 €, v letih 2024–2025 pa olajšave sploh niso več povečevali (Janšev cilj 7.500 € nikoli ni bil dosežen). Nova koalicija je s tem želela “zaustaviti javnofinančni izpad prihodkov”, saj naj bi polna realizacija reforme po ocenah pomenila okoli 800 milijonov € manj davkov na leto.
Posledica za minimalno plačo je bila neposredna: z znižanjem načrtovane olajšave se je povečal znesek dohodnine, ki jo mora plačati prejemnik minimalke. Že leta 2023 je bila neto minimalna plača okoli 80 € nižja na letni ravni, kot bi bila ob olajšavi 5.500 €. Namesto polnih ugodnosti Janševe reforme je Golobova vlada minimalce pustila na pol poti. Kljub rekordni nominalni uskladitvi minimalne plače zaradi inflacije (bruto minimalna plača je januarja 2023 poskočila za 12,85 % na 1.203,36 € bruto), so višji davki pobrali del povišanja. Neto minimalna plača 2023 je znašala ~878,5 € mesečno – sicer približno 100 € več kot leta 2022, a ta dvig je v glavnem rezultat višjega bruta, medtem ko bi bil ob nespremenjeni davčni reformi še precej višji.
Minister Mesec je ob tem v javnosti poudarjal absolutno povišanje minimalne plače. Leta 2023 se je hvalil, da je minimalna neto plača višja za 12,85 %. V resnici pa je vlada istočasno poskrbela, da neto plača ne bi zrasla sorazmerno z bruto zneskom. Dohodninska lestvica in olajšave se niso več prilagajale inflaciji (čeprav je ta dosegla ~10 % leta 2022), kar pomeni, da je vedno večji del minimalne plače padel v obdavčitev po višji 26-odstotni stopnji. Drugače povedano: Mesec je dvignil bruto, a hkrati poskrbel, da neto ne sledi v celoti – državi se je začel vračati vse večji kos vsakega dodatnega evra.
Minimalci so zaradi Meseca izgubili višje neto plače, ki so jim bile že zagotovljene z davčno razbremenitvijo.
Nova bremena: dodatni prispevki znižali neto dohodke
Piko na i je vlada dodala z uvajanjem novih prispevkov in dajatev na plače. GZS opozarja, da je v zadnjih letih vlada uvedla obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar neposredno znižuje neto izplačila zaposlenim z minimalno plačo. Ti ukrepi so dodatno oklestili tisto malo pridobitev, ki so minimalcem še ostale.
Izračuni kažejo, da je bila neto minimalna plača za leto 2025 sprva določena pri cca 930 €, a je z januarjem 2026 – po uvedbi novih bremen – padla na samo 887 € neto. To pomeni 43 € manj na mesec oziroma 516 € manj na leto za prejemnika minimalne plače v primerjavi z začetkom 2025. Namesto da bi se z vsakokratnim dvigom brutto minimalca vsaj ohranil neto znesek, so novi prispevki poskrbeli, da minimalcu ostane manj v denarnici.
Za ponazoritev: Golobova koalicija je obljubljala davčno pravičnost, v praksi pa je brez novih davčnih in prispevnih obremenitev (torej če ne bi ukinili reforme in uvedli dodatnih prispevkov) neto minimalna plača že v 2025 dosegla skoraj 1.000 €, leto kasneje pa okoli 1.022 €. Zaradi vladnih posegov pa je dejanska neto plača minimalca bistveno nižja – komaj 887 € v začetku 2026. Razlika 135 € na mesec pomeni, da minimalec “na roko” dobi okoli 15 % manj, kot bi lahko, če bi ostale v veljavi ugodnejše dohodninske stopnje in olajšave. To ni zanemarljiv znesek: 135 € predstavlja več kot pol mesečnega zneska za prehrano povprečnega posameznika. V enem samem letu se tako nabere preko 1.600 € neto izpada – skoraj cela neto minimalna plača!
Vlada Golob–Mesec je dosegla to, da se delavec z minimalcem realno premika nazaj.
Koliko je delavec na minimalcu izgubil od 2022 do danes?
Če seštejemo vse razlike od 2022 do danes, pridemo do alarmantne številke. Delavec, ki od leta 2022 prejema minimalno plačo, je zaradi ukinitve Janševe davčne reforme in novih obremenitev izgubil na stotine evrov neto. Leta 2022 (po Janševi olajšavi) še ni bilo negativnega učinka. Že leta 2023 pa je v njegovem žepu ostalo približno 80 € manj neto, kot bi sicer (zaradi 500 € nižje olajšave). V letu 2024 se je ta letni izpad povečal na približno 240 € (zaradi 1.500 € nižje olajšave). V letu 2025 je razlika eksplodirala – po ocenah GZS je znašala okoli 780 € manj na leto. Do začetka 2026 se je skupni kumulativni izpad povzpel preko 1.000 € neto. Tisoč evrov! Toliko je minimalno plačani delavec v seštevku ostal brez, ker mu je država postopoma odvzela davčne razbremenitve in naložila višje prispevke.
Da ponazorimo: če tak delavec v letu 2022 s plačo komaj shaja skozi mesec, bi mu 1.000 € dodatnega neto danes omogočilo plačilo več kot treh mesečnih najemnin za sobo ali garsonjero v večjem mestu, ali pokrilo stroške ogrevanja za celo sezono. To je realen denar, ki ga je vlada vzela iz žepov tistih, ki že tako prejemajo najmanj.
To ni “dvigovanje minimalne plače”, temveč sistematično nižanje neto prejemkov.
Bruto zrasel, neto stagniral (ali padel)
Uradno se je minimalna plača med 2022 in 2025 precej zvišala. Bruto znesek je šel iz 1.074,43 € (2022) na 1.277,72 € (2025) – približno +203 € bruto ali +19 %. Nominalno je zrasla tudi neto minimalna plača: iz ~778 € (2022) na ~888 € (2025) – to je dobrih +110 € neto več. A ta uradni dvig neto (~14 %) je varljiv, kajti v istem obdobju je skupna inflacija dosegla okoli 17,5 %. Cene življenjskih potrebščin so torej zrasle hitreje od neto plače minimalca. Kupna moč minimalne plače je danes nižja kot pred štirimi leti.
Preračunano v evre: 778 € iz leta 2022 bi zaradi ~18 % inflacije moralo zrasti na približno 915 €, da bi ohranilo realno vrednost do leta 2025. Dejanska neto plača pa je bila le ~888 € – to pomeni, da ima delavec za približno 27 € manj “vrednih” dobrin v mesečni košarici kot pred začetkom te vlade. V realnem smislu zasluži manj, čeprav na papirju dobi nekoliko višji znesek.
Nasprotno bi po Janševi reformi neto minimalna plača dosegla okoli 995 € že leta 2025, s čimer bi močno presegla inflacijo. Minimalec bi si danes lahko privoščil več kot leta 2022. Govorimo o približno 60–70 € dodatne realne vrednosti mesečno (~8–9 % višji življenjski standard), če davčnih razbremenitev ne bi ukinili. To je razlika med komaj vzdrževanim življenjskim standardom in rahlim napredkom. Žal je vladna politika poskrbela, da napredka ni – minimalka realno stoji na mestu ali celo nazaduje.
Minimalci so zaradi politike te vlade izgubili celotno plačo — in temu vlada pravi “socialna politika”.
Mesec obljublja 1000 € neto – a zamolči, da jih je prav on vzel
Minister Luka Mesec se te dni rad pohvali s predlogom, da bo minimalna plača leta 2026 dosegla 1.000 € neto. Decembra 2025 je napovedal 16-odstotni dvig, kar bi pomenilo okoli 1000 € neto (za samsko osebo) – 113 € več kot “danes”. A ta izjava zavaja, saj zamolči ključno dejstvo: brez Mesčevih lastnih ukrepov bi minimalna plača že zdaj dosegala 1.000 € neto ali več. GZS preračunava, da bi neto minimalka leta 2025 brez dodatnih bremen znašala ~995 €, v letu 2026 pa okoli 1.022 €. Mesec torej ponosno obljublja tisto, kar bi se itak zgodilo, če ne bi njegova vlada minimalce oropala davčnih razbremenitev. Z eno roko zdaj ponuja “milostnih” 1000 € neto, potem ko je z drugo roko minimalcem že izmaknil približno 135 € mesečno.
Treba je jasno povedati: Golobova vlada in Luka Mesec osebno sta soodgovorna, da minimalno plačani delavci danes prejemajo manj, kot bi lahko. Ko se Mesec pohvali, da bo dvignil minimalno plačo, zamolči, da je prej znižal neto plačo. S svojo davčno politiko je izničil dobršen del učinka višjih brutto zneskov. Minimalna plača je sicer zakonsko zrasla, a minimalec tega dviga v celoti ni videl. Razliko je pobral proračun.
Sklep: računi prihajajo – v delavčevi denarnici jih ne najdeš
Mesec rad govori o “dostojnem življenju” in se predstavlja kot zaščitnik nizko plačanih. A številke ne lažejo: prav ta vlada je minimalno plačo razvrednotila z davčnimi manevri. Dvig brutto zneska minimalne plače je bil nujen zaradi visoke inflacije, toda hkrati so poskrbeli, da se je neto povišal minimalno oziroma premalo, da bi ohranil realno vrednost. Delavec z minimalno plačo danes za svoj trud realno dobi manj kot pred štirimi leti.
Odgovorni na čelu z Mescem so minimalce praktično naplahtali: najprej so jim vzeli, nato pa se hvalijo, kako jim bodo dali “nazaj”. Takšna politika je cinična do skrajnosti. Namesto da bi v času draginje olajšali življenje najšibkejšim, so jim v imenu “fiskalne vzdržnosti” vzeli več sto evrov. Zdaj, pred volitvami, bi radi nastopili kot rešitelji z 1000 € neto minimalke, češ kako radodarni so. Ne povejo pa, da bi brez njihove intervencije minimalec bržkone že presegal tisočaka.
Bottom line: Golobova vlada je izigrala minimalno plačane državljane. Z ukinitvijo davčne reforme in dodatnimi dajatvami je poskrbela, da so minimalne neto plače nižje, kot bi morale biti. To neposredno škoduje najbolj ranljivim delavcem, ki jih uradno najbolj vztrajno “zagovarjajo”. Vse to kaže na bridko resnico – trenutna oblast minimalce vidi kot priročno sredstvo za všečne izjave, ko pa gre zares, jim brez zadržkov seže v žep. Minimalka je danes visoka le na papirju, v denarnici pa ostaja mizerno nizka.
MR
