Podžupanja Vidma obsodila ravnanje župana zaradi zaposlitve sestre

Lokalne skupnosti so močne toliko, kolikor zaupanje v svoje voditelje premorejo. V občini Videm se je v zadnjem času zaupanje zamajalo zaradi očitkov na račun župana Braneta Kolednika. Novinarji in občani so opazili, da se na ključnih položajih znajdejo ljudje, ki so z županom povezani, kar povzroča namigovanja o nepotizmu. Podžupanja Vesna Vinko je v izjavi za javnost povedala, da ne podpira županove odločitve, da svoje sestre privede na višji položaj in ji omogoči višjo plačo. Njene besede so jasne: korupcija in zloraba javnih funkcij za zasebne interese nimata prostora v lokalni politiki.

Vinko je poudarila, da mora biti vodstvo občine transparentno in odgovorno, saj daje zgled vsem zaposlenim in občanom. Dejala je, da je boj proti korupciji mogoč le, če vodilni dosledno upoštevajo etična pravila in zakonodajo. Kot podžupanja se ni odločila pozvati župana k odstopu, saj meni, da bi moral sam prepoznati težo svojih dejanj in se primerno odzvati. Poleg tega je opozorila, da je zaupanje občanov mogoče povrniti le z odgovornim ravnanjem in samokritiko vodilnih.

Za težave v občini so zaslužni tudi drugi dejavniki. Svetnik Žiga Škrabl je javno opozoril, da so zapisniki sej občinskega sveta preveč skopi in da se seje ne snemajo več, kar zmanjšuje preglednost dela sveta in onemogoča nadzor s strani občanov. Škrabl je povedal, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) županu naložila plačilo kazni, vendar župan ni pojasnil, kako bo odpravil nastalo škodo. Zlasti ga skrbi, da je snemanje sej prepovedano, medtem ko občina še vedno plačuje lokalni televiziji SIP TV za storitve, ki jih ta ne izvaja.

Podžupanja je dejala, da bo kot predstavnica občine še naprej delovala v korist občank in občanov ter si prizadevala za etično in transparentno vodenje. Ali bo župan sprejel odgovornost in ukrepal, pa ostaja odprto vprašanje, ki ga budno spremljajo tako mediji kot občani.

Primer Vidma ni osamljen v slovenskem prostoru. V preteklosti so se podobne obtožbe pojavljale tudi v drugih občinah, kar je povzročilo razprave o nujnosti močnejših mehanizmov nadzora. Komisija za preprečevanje korupcije je v zadnjih letih poudarjala, da je nepotizem ena izmed najbolj razširjenih oblik neetičnega vedenja, saj lahko imenovanje sorodnikov in prijateljev na odgovorne položaje brez javnih razpisov vodi v neučinkovito upravljanje in zmanjšuje zaupanje v lokalno samoupravo. V zahodnih demokracijah so zato uvajali protokole, ki zahtevajo javno razkritje interesov in javne razpise za delovna mesta v občinski upravi.

Videm lahko iz tega primera potegne pomembne lekcije. Dejavna opozicija in kritična javnost sta znaka zdrave demokracije, saj prispevata k transparentnosti in odgovornosti. Podžupanja in opozicijski svetniki so opozorili, da so seje občinskega sveta brez snemanja in podrobnih zapisnikov lahko izgovor za netransparentno delovanje. Prebivalci imajo pravico vedeti, kako se odloča o porabi javnega denarja in komu se zaupajo odgovorne funkcije. Ne glede na razplet afere v Vidmu, bi lahko dogodek spodbudil širšo razpravo o uvedbi standardiziranih pravil za objavo zapisnikov, neposredni prenos sej preko spleta ter uresničevanje etičnega kodeksa za lokalne funkcionarje. Le s takimi koraki se bo zaupanje občanov povrnilo in omogočilo boljše upravljanje skupnosti.

MR