Kmetijstvo je v Spodnjem Podravju ena ključnih gospodarskih dejavnosti. S primarnimi panogami pridelave žita, zelenjave, vina in živine se številne družine preživljajo že generacije. Mestna občina Ptuj se zato zaveda, da je skrb za lokalno oskrbo in odgovoren odnos do hrane ključnega pomena za prihodnost. Na Dnevu kmetijstva, ki je potekal v kulturni dvorani Grajena, se je županja Nuška Gajšek v nagovoru zahvalila kmetovalcem za njihovo delo in opozorila, da hrana ni samoumevna. Poudarila je, da moramo kot družba spodbujati lokalno pridelavo, skrbeti za kakovost in se boriti proti prekomernemu zavržku hrane.
Dogodek je imel tudi strokovni poudarek. Na okrogli mizi z naslovom »Oskrba in odnos do hrane« so sodelovali predstavniki različnih sektorjev: Ministrstvo za kmetijstvo je zastopala Tadeja Kvas Majer, kmetijski sektor je predstavljal Branko Valenko iz Kmetijske zadruge Ptuj, Mojca Bozovičar iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je govorila o podpori kmetom in razvoju podeželja, Janja Zupanič Koritnik je predstavljala vidik vzgojnih ustanov (Vrtec Ptuj), kmetica Sandra Čeh iz Podvincev je prinesla izkušnje manjših pridelovalcev, Peter Pribožič iz KGZ Ptuj pa je predstavil svetovalne projekte za izboljšanje oskrbe s hrano.
Osrednja tema razprave je bilo zmanjševanje izgub hrane. Govorci so izpostavili, da je velik del pridelka izgubljen pri predelavi, transportu in na koncu pri potrošnikih. Ukrepi, kot so načrtovanje obrokov, sodelovanje med lokalnimi pridelovalci in izobraževanje otrok, lahko pomembno zmanjšajo količino odpadne hrane. Poleg tega so razpravljavci poudarili, da moramo ohraniti rodovitnost zemlje in naravne vire, saj brez čiste vode, zdrave prsti in biotske raznovrstnosti ni mogoče zagotoviti varne in kakovostne hrane. Dan kmetijstva v Ptuju je tako postal platforma za izmenjavo idej in spodbudo za trajnostne spremembe v celotni prehranski verigi.
Ptujsko polje in okoliške ravnice so znane po tradicionalnih sortah, kot je znameniti ptujski lük – sorta rdeče čebule, ki je zaščitena in cenjena tako v domači kuhinji kot v gastronomski ponudbi restavracij. Regija je pomembna tudi zaradi pridelave bučnega olja, zelenjave in visokokakovostnega žita. Kljub bogati tradiciji pa se lokalno kmetijstvo sooča z izzivi: podnebne spremembe prinašajo suše in neurja, medtem ko globalizacija ustvarja pritisk na cene in konkurenčnost domačih pridelkov. Drobne kmetije se soočajo z vprašanjem generacijske prenove, saj mlajši pogosto odhajajo v mesta in ne prevzamejo kmetije.
Udeleženci okrogle mize so zato izpostavili nujnost lokalnih kratkih dobavnih verig, ki povezujejo pridelovalce neposredno s potrošniki in javnimi ustanovami, kot so vrtci in šole. Takšen sistem prinaša večjo sledljivost, manj logističnih stroškov in večjo podporo lokalnemu gospodarstvu. Poudarili so tudi pomen izobraževanja otrok o nastanku hrane in vključevanje mladih v kmetijske krožke ter učne vrtove. S tem sporočilom so organizatorji zaključili, da je prihodnost hrane v sodelovanju, spoštovanju narave in inovacijah, ki upoštevajo tako tradicionalne metode kot moderne trajnostne prakse.
MR
