Kot poroča Spletni časopis, aktualna vlada Roberta Goloba skupaj s koalicijskimi partnerji SD in Levica nadaljuje prakso, ki ruši temelje slovenskega pokojninskega sistema. S hitro uzakonitvijo najvišjih pokojnin za “zaslužne” kulturnike, kot je Svetlana Makarovič, vlada na račun poštenih upokojencev deli izdatke tistim, ki v sistem niso prispevali.
Zaslužni, a brez vplačil
Načrtovana ureditev predvideva, da bi posamezniki, ki so dosegli izjemne uspehe na kulturnem področju, prejemali znatne dodatke k pokojninam. Po poročanju STA bi prejemnik Prešernove nagrade, ki ima sicer pravico do pokojnine v višini 1.000 evrov glede na vplačila, prejemal dodatnih 1.695 evrov mesečno, kar bi skupno znašalo 2.695 evrov. Na letni ravni bi to pomenilo več kot 20.000 evrov dodatnih stroškov za državno blagajno. Ti privilegiji ne temeljijo na vplačilih v pokojninski sistem, ampak zgolj na politični odločitvi trenutne vlade.
Nadaljevanje jugoslovanske tradicije
Podobne prakse smo že videli v času nekdanje Jugoslavije, kjer je bila država uporabljena kot bankomat za izbrane posameznike, je opozoril Peter Jančič. Takratni sistem razdeljevanja privilegijev je povzročil gospodarski in družbeni zlom, kar nas opozarja na nevarnosti ponavljanja takšne politike.
Danes se zdi, da trenutna vlada oživlja te prakse, kar vodi v korupcijo, krajo javnih sredstev in finančno izčrpavanje pokojninskega sklada. Podobni primeri se vlečejo skozi zgodovino slovenske države – od uzakonjenih privilegijev za poslance in ministre do dodatkov za nekdanje predsednike, kot je Milan Kučan.
SDS predlaga referendum
Slovenska demokratska stranka (SDS) se je ostro odzvala na te spremembe. Kot poroča Spletni časopis, SDS poziva k izvedbi posvetovalnega referenduma, s katerim bi državljani zavrnili zakon, ki kulturnim delavcem prinaša neupravičene pokojninske dodatke. Po njihovem mnenju gre za očitno krajo denarja poštenih upokojencev in prihodnjih generacij.
Ogrožanje prihodnosti pokojninskega sistema
Demografski trendi že sedaj jasno kažejo, da bo pokojninski sistem brez korenitih reform težko vzdržen. Namesto da bi vlada reševala ta ključni izziv, dodatno obremenjuje sistem z neupravičenimi izdatki za svoje politične zaveznike. Tako početje ne prinaša koristi širši družbi, ampak zgolj ozki skupini privilegirancev.
Kaj lahko storimo?
Zato je prav, da se ljudje jasno postavijo proti tovrstnemu razgradnje sistema. Referendum, ki ga predlaga SDS, predstavlja možnost, da se državljani izrečejo proti kraji lastnih pokojnin. Kot poudarja Jančič, je to ključni boj za prihodnost države in za poštenost do vseh generacij, ki prihajajo.
V času, ko se država sooča z izzivi starajoče se populacije in nujnostjo varčevanja, si ne moremo privoščiti razsipništva. Odgovornost vseh nas je, da zahtevamo pravičnost in transparentnost pri porabi javnih sredstev.
MR
