V okviru nedavno sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji je bila izpostavljena pomembna izključitev, ki zadeva upokojence. Po novem zakonu upokojenci ne morejo pridobiti formalnega statusa oskrbovalca družinskega člana, saj zakon kot pogoj za pridobitev tega statusa določa izstop iz trga dela. Ta določba avtomatično izključuje upokojence, saj ti že po definiciji niso več delovno aktivni.
Poslanka SDS iz Spodnjega Podravja Suzana Lep Šimenko je izrazila zaskrbljenost in kritiko do te določbe, saj statistike kažejo, da velik del oskrbe na domu za osebe iz 4. in 5. kategorije dolgotrajne oskrbe dejansko nudijo mlajši upokojenci. Glede na Ministrstvo za solidarno prihodnost, zakon upokojencem ne omogoča, da bi postali oskrbovalci, ker ne morejo izpolniti pogojev, povezanih z delovnim razmerjem ali izstopom iz trga dela.
Ta ureditev je povzročila številne polemike, saj mnogi menijo, da je neskladje med cilji zakona in realnimi potrebami družbe. Poudarja se, da bi mnogi upokojenci lahko in želeli aktivno prispevati k skrbi za svoje bližnje, a so od tega odvračani zaradi trenutne zakonodaje.
Kritiki zakona izpostavljajo, da ta ne upošteva dejanskega stanja in potreb v skupnosti, kjer je dolgotrajna oskrba na domu ključnega pomena, še posebej v luči pomanjkanja kadra v domovih za starejše in med družinskimi pomočniki. Zdi se, da je potrebna nujna revizija zakona, da bi se omogočila večja vključenost upokojencev v sistem dolgotrajne oskrbe in s tem izboljšala kakovost življenja oskrbovancev ter ekonomska situacija skrbnikov.
Lep Šimenkova je izpostavila nelogičnost te ureditve, ki ne sledi cilju zagotavljanja dolgotrajne oskrbe na domu in povzroča finančne težave družinam, ki se soočajo z dolgotrajno oskrbo svojcev. Vprašala je, zakaj ministrstvo ni predvidelo možnosti pridobitve statusa oskrbovalca za upokojence, se zaveda pomena upokojencev pri nudenju dolgotrajne oskrbe na domu in ali načrtuje spremembe zakona, ki bi to omogočile.
MR