V senci Ptuja, sredi slikovitih polj in vinogradov, kjer tradicija kmetovanja sega stoletja nazaj, so se kmetje zbrali, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost nad trenutnimi razmerami v kmetijstvu. V zgodnjih jutranjih urah so se zbrali, pripravljeni, da svoj glas ponesejo daleč onkraj lokalnih polj in kmetij, v upanju, da bodo slišani od tistih, ki sprejemajo odločitve.
Zbor okoli 150 kmetov na ulicah Ptuja je bil odgovor na vse ostrejše zahteve, ki jih nalagajo evropska in nacionalna zakonodaja, in na očitno nesposobnost vlade Roberta Goloba, da ustrezno podpre domačo pridelavo hrane. Protestna vožnja skozi mesto ni bila zgolj simbolna gesta; bila je krik za pravičnost, zahtevo po boljši podpori in razumevanju za slovenske kmete, ki se vsak dan soočajo z izzivi, ki ogrožajo njihovo sposobnost pridelave kakovostne domače hrane.
Kmetje so se zbrali z jasnim sporočilom: “Dovolj nam je, želimo biti slišani.” Njihova zahteva po zaščiti kmetijskih zemljišč pred “nesmiselnimi projekti” in po večjem vključevanju v odločitve, ki vplivajo na kmetijsko politiko, je odmevala v srcih mnogih. Protesti na Ptuju so bili le del večje slike, saj so podobna zborovanja napovedana tudi v drugih delih Slovenije, kar kaže na širšo zaskrbljenost in nezadovoljstvo v kmetijski skupnosti.
Kmetje so jasni v svojih zahtevah: želijo pravične davčne politike, zagotovilo, da bodo javne ustanove kupovale lokalno pridelano hrano, in zaščito pred uvozom cenene, nizkokakovostne hrane, ki razvrednoti slovensko pridelavo. Srečanje s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić in obljube o izplačilu neposrednih plačil ter podpora predlogom, ki bi olajšali kmetijsko pridelavo, so korak v pravo smer, a kmetje ostajajo previdni, saj so bili že prevečkrat razočarani.
Protesti na Ptuju in drugod po Sloveniji so opomnik, da je kmetijstvo ključnega pomena za slovensko družbo in gospodarstvo. Brez kmetov ni hrane, brez hrane ni prihodnosti. Čas je, da vlada Roberta Goloba in vsi odgovorni prisluhnejo kmetom, razumejo njihove težave in delujejo v smeri trajnostnih rešitev, ki bodo zagotovile, da bo Slovenija lahko ohranila svojo zelene deželo in zagotovila dovolj kakovostne domače hrane za svoje prebivalce.
MR
