V luči nedavnih razkritij o strateških načrtih vodilnih svetovnih ladjarjev, ki preurejajo logistične tokove in določajo nove regionalne zbirne centre, se zdi, da Vlada Republike Slovenije, pod vodstvom Roberta Goloba, še ni pokazala ustreznih rešitev za soočanje z izzivi, ki jih te spremembe prinašajo za Luko Koper. Z načrtovano gradnjo drugega tira, ki naj bi povečal konkurenčnost in kapaciteto pristanišča, se poraja vprašanje, ali je ta investicija sploh smiselna, če Luka Koper izgubi svoj strateški položaj zaradi pomanjkljivega odziva na globalne tržne spremembe.
Strategija velikih ladjarjev, kot so Maersk in Hapag-Lloyd, napoveduje prednostno obravnavo pristanišč, ki so pod njihovim nadzorom, kar postavlja Luka Koper v negotov položaj. S tem, ko so izbrana pristanišča kot so Reka in Trst postala regionalna vozlišča, bi lahko Luka Koper ostala omejena na manjše ladijske povezave, kar bi znatno zmanjšalo njen obseg dela in strateški pomen.
Poslanka Suzana Lep Šimenko SDS, je zastavila ključna vprašanja Vladi Republike Slovenije glede njenih načrtov za razvoj in ohranitev strateškega pomena Luke Koper. Sprašuje, ali se vlada zaveda izzivov, ki stojijo pred Luko Koper, kakšne korake namerava storiti za ohranitev njene konkurenčnosti in kako namerava pristopiti k povezovanju s strateškimi partnerji.
Čas je, da vlada Roberta Goloba pokaže svojo sposobnost vodenja in strateškega načrtovanja. Nesposobnost ali neaktivnost pri reševanju te problematike ne bi le zameglila vizije razvoja Luke Koper, temveč bi lahko dolgoročno vplivala na celotno slovensko gospodarstvo. V kontekstu globalnih tržnih premikov je vitalno, da se Slovenija kot lastnica Luke Koper hitro in učinkovito odzove na nove izzive, da ohrani svoj strateški položaj v mednarodni ladijski industriji.
MR
