Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki je zdaj že v tretjem tednu, postaja vse bolj pereč problem, ki zahteva takojšnjo in odločno akcijo Vlade Republike Slovenije pod vodstvom predsednika Roberta Goloba. Ta stavka ni le izraz nestrinjanja zdravstvenega osebja z obstoječimi razmerami; je krik za pomoč, ki odmeva v praznini oblastnih hodnikov, kjer se zdi, da odgovorni zatiskajo oči pred resničnimi problemi, ki pestijo slovensko zdravstvo in s tem neposredno škodujejo pacientom.
Ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel, skupaj z vlado nosi težo odgovornosti za to, da se je situacija zaostrila do te mere. Obtožbe o nesposobnosti vlade, da učinkovito reši probleme v zdravstvenem sektorju, niso neutemeljene. Očitno je, da je vlada zatajila pri izpolnjevanju svojih obljub zdravstvenemu osebju, kar je privedlo do trenutnega stanja. Vlada in ministrica bi morala prepoznati resnost situacije in se odzvati na pozive Slovenskega zdravniškega društva k spoštovanju pravne države in izpolnitvi zavez, danih zdravnikom.
Še bolj zaskrbljujoče je, da se v času stavke pojavljajo pavšalne in lažne navedbe o zdravnikih, kar ponekod preraste celo v sovražni govor. To ne le da dodatno zapleta situacijo, ampak tudi podžiga nepotrebne napetosti med javnostjo in zdravstvenim osebjem. Takšno ravnanje je nesprejemljivo in kaže na pomanjkanje resnične zavezanosti k iskanju rešitev. Predsednik vlade bi moral nemudoma ukrepati proti takšnim pojavnim oblikam sovražnega govora in pokazati, da je vlada resnično predana reševanju problemov, ne pa ustvarjanju novih.
Pomembno je poudariti, da zdravstveno osebje, kljub izjemno težkim delovnim pogojem in tveganjem, s katerimi so se soočali, še posebej v času epidemije koronavirusa, ni zapustilo svojih delovnih mest. Pokazali so izjemen občutek za dolžnost in predanost svojemu poklicu ter pacientom. Zato si zaslužijo, da se njihove težave obravnavajo s spoštovanjem in resnostjo, ki si jo zaslužijo.
Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma pristopi k dialogu z zdravniki in zobozdravniki, najde rešitve za njihove upravičene zahteve in tako konča stavko. Le tako bo mogoče obnoviti zaupanje v slovensko zdravstvo in zagotoviti, da pacienti ne bodo več nepotrebni talci te situacije. Zdravje državljanov mora biti vedno na prvem mestu, in dokler to ne bo splošno priznano in upoštevano s strani vlade, bo vsak poskus reforme ali izboljšave sistema obsojen na neuspeh.
MR