V zadnjem času je postalo vse bolj očitno, da je sedanji vladni mandat zaznamovan z ignoriranjem glasov delodajalcev in neupoštevanjem socialnega dialoga. Najnovejši dokaz tega je potrditev Zakona o delovnih razmerjih v Državnem zboru, ki je sprožila burne odzive s strani delodajalskih organizacij.
Vodstvo GZS, vodilne gospodarske zbornice v državi, je jasno izpostavilo svojo frustracijo nad enostranskim pristopom vlade. Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je poudarila, da je vlada popolnoma ignorirala prizadevanja delodajalcev za konstruktiven dialog. Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je še poudaril, da je narobe interpretirano stališče delodajalcev v javnosti, saj ti ne nasprotujejo novi zakonodaji zaradi želje po kratitvi pravic zaposlenih, temveč zaradi načina njenega sprejemanja.
Kljub obtožbam s strani vladnih predstavnikov in medijev, da delodajalci zavirajo napredek in se ne želijo prilagoditi novim zakonskim zahtevam, je Gorenšček izpostavil, da je cilj delodajalcev ustvariti mednarodno primerljiva delovna razmerja, ki bi spodbudila konkurenčnost in rast slovenskega gospodarstva. Vendar so vsi konstruktivni predlogi s strani delodajalcev naleteli na gluha ušesa pri vladi.
Primer, ki ponazarja to težavo, je predlog glede izplačila dodatnega regresa. Kljub jasnim argumentom v prid temu, da bi dodaten regres bil davčno ugodnejši za oba, delavca in delodajalca, je bil predlog zavrnjen.
Vse to kaže na globoko razdvojenost med vladajočo koalicijo in delodajalci, ki so ključni akterji slovenskega gospodarstva. Vprašanje je, kako dolgo bo to trajalo in kakšne bodo posledice za slovensko gospodarstvo in družbo kot celoto.
MR
