Gospodarska klima v Sloveniji se je še poslabšala, kažejo poročila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Negativni prispevki kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in med potrošniki, ter nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, so prispevali k temu padcu. V povprečju drugega četrtletja je gospodarska klima slabša v primerjavi s prvim, pa tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vlada Republike Slovenije se sooča s kritikami glede svoje protipodjetniške politike, ki naj bi že kazala negativne učinke, ki se bodo še poglobili v prihodnosti.
Po poročilu Umara se je razpoloženje v slovenskem gospodarstvu šesti mesec zapored poslabšalo in ostaja pod dolgoletnim povprečjem od začetka leta. Kazalnik gospodarske klime je junija upadel za 1,8 na mesečni ravni ter za 5,4 odstotne točke na medletni ravni, kar je pripeljalo do negativnega stanja (-4,8 odstotne točke). Največji negativni vpliv je imel kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih, medtem ko je predelovalnim dejavnostim sledil lanski junij.
Ugotovitve Umara kažejo, da je nezaupanje v storitvenih dejavnostih in med potrošniki, ter nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, povzročilo padec. Kazalnik zaupanja potrošnikov je prvič letos upadel, pri čemer so se vse komponente kazalnika poslabšale, zlasti pričakovanje gospodinjstev glede finančnega stanja. Podjetja v storitvenih dejavnostih poročajo o poslabšanju poslovnega položaja, medtem ko se v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu zmanjšujejo naročila, kar je povezano z negotovimi gospodarskimi razmerami in šibkim tujim povpraševanjem.
Minister Bešič Loredan bo moral odgovarjati za katastrofo v zdravstvu
Poleg gospodarskih težav se v Sloveniji soočajo tudi z resnimi vprašanji na področju zdravstva. Katastrofalne razmere v tem sektorju so prispevale k nezaupanju tako med potrošniki kot tudi v podjetništvu. Minister za zdravje, Tomaž Bešič Loredan, se bo moral soočiti z odgovornostjo za to katastrofo, ki je imela negativne učinke na gospodarstvo države.
Golobova vlada s socialističnimi eksperimenti
Vlada, ki jo vodi Robert Golob, je bila tarča kritik glede njene protipodjetniške politike in njenega odnosa do gospodarstva. Golob je izrazil prepričanje, da gospodarsko rast trenutno poganjajo gradbeništvo, turizem in informacijsko-telekomunikacijske storitve. Vendar pa se statistični podatki ne ujemajo z njegovimi trditvami, saj je vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu znižana v primerjavi z lanskim letom. Golobova vlada je uvedla davčne reforme, ki so negativno vplivale na gospodarsko aktivnost, kot so zvišanje davkov na delo, najemnine in davke na kapitalski dobiček. To je povzročilo skrb glede prihodnosti gospodarstva, saj so ti ukrepi omejili konkurenčnost slovenskih podjetij v primerjavi s tujimi delodajalci.
Slovenija se sooča s padcem gospodarske klime že šesti mesec zapored, kar kaže na resne težave v različnih sektorjih gospodarstva. Negativni trendi so posledica nezaupanja v storitvenih dejavnostih in med potrošniki ter omejenega povpraševanja. Ob tem pa Golobova vlada uvaja davčne reforme, ki zmanjšujejo konkurenčnost in spodbujajo nezaupanje v podjetništvu. Slovenija se sooča s potrebo po ukrepih za ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja ter privabljanju domačih in tujih investicij.
MR
