Suzana Lep Šimenko: Pomoč gospodarstvu in ljudem ni zadostna

“Pred nami je rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Rebalans, ki je posledica povečanja števila ministrstev ter prenosa posameznih področij med starimi in novimi ministrstvi. Rebalans, ki smo ga v opoziciji pričakovali, pa čeprav so posamezni predstavniki vlade trdili, da večje število ministrstev ne bo imelo vpliva na državni proračun.

Kar pa seveda vsi vemo, da ne more držati, saj večje število ministrstev pomeni najmanj več ministrov, več državnih sekretarjev in več zaposlenih po kabinetih ministrstev.  Kot pa lahko vidimo iz objavljenih zaposlitvenih razpisov aktivno zaposlujete ljudi na nova delovna mesta, po novih ministrstvih.

Proračun je najpomembnejši dokument države, saj kaže smer v katero se bo država razvijala in čemu bo trenutna koalicija dala poseben poudarek. Kaže smer delovanja na vseh področjih od zdravstva, odnos do gospodarstva, socialnega varstva, odnos do upokojencev, izobraževalnega sistema, sanacije in izgradnje infrastrukture do kmetijstva.

Tokratni rebalans proračuna 2023 seveda ni zgolj tehnični in se ne nanaša zgolj na reorganizacijo vlade, temveč so v njem še drugi popravki, kot odziv na spremembe, ki so se zgodile od časa sprejetja spremenjenega proračuna 2023 jeseni do danes.

Fiskalni svet je v oceni rebalansa proračuna kar kritičen. Med ostalim ga je ocenil za nerealističnega. Izpostavili so visoko potrošnjo države, ki je zlasti problematična na področju zdravstva ter neustrezno umeščenost določenih ukrepov med interventne. Opozorili so na sistematično podcenjevanje ali precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov, zlasti na nerealistično zastavljeno višino investicij, ki so tudi v primeru EU sredstev veliko breme za proračun države.

Tudi Državni svet ni podprl proračuna, predvsem zaradi neposluha koalicije glede višine povprečnin občinam. V lanskem letu dogovorjena višina povprečnine namreč zaradi visoke inflacije ter posledično višji stroškov delovanja javnih zavodov več ne zagotavlja kritja njihovih dejanskih stroškov, zato bi vlada morala prisluhniti občinam ter za njih pripraviti ustrezno rešitev. Žal temu ni bilo tako.

Če pogledamo številke, vidimo, da se načrtovani odhodki, sicer znižujejo za okoli 600 mio eurov, a so še vedno rekordno visoki pri 16,1 mlrd eurov. Z odhodki tako bistveno presegate zmožnosti države, saj po rebalansu za letos planirate še nižje prihodke, kot ste jih v jesenskem času. Le ti naj bi konec leta znašali 13,1 mlrd eurov, kar pomeni, da bomo leto 2023 zaključili s kar 3 mlrd primanjkljajem ali če pogledamo v BDP, le to pomeni 4,5% BDP države, kar je zelo visoko.

Tako visok primanjkljaj pa pomeni tudi, da se bo država dodatno zadolžila in sicer se za letošnje leto planira zadolžitev v višini 4,2 mlrd eurov. Kar je zaskrbljujoče, še posebej ob dejstvu, da so obresti ta trenutek visoke in da bodo v letošnjem letu glede na napovedi ECB še višje. Zadolževanje države se v danes trenutku gotovo ne splača, še posebej, če država ta sredstva namenja za plače in tekoče transferje.

Davčne prilive v letu 2023 načrtujete v višini 10,7 mlrd eurov. Ob tem pa skrbi dejstvo, da lahko v zadnjem mesecu, kljub konstantni rasti cen, ki praviloma pomenijo tudi več pobranega DDV,  opazimo padec prihodkov s strani davka na dodano vrednost, ki za proračun pomeni skoraj polovico davčnih prilivov. Kar kaže na dejstvo da se potrošnja v državi zmanjšuje. V prvem četrtletju letošnjega leta, se je glede na enako obdobje lani, domača potrošnja znižala za 4,4%. Prebivalstvo je postalo v svojih nakupih veliko bolj premišljeno, kupna moč se jim zaradi visoke inflacije iz meseca v mesecu znižuje.

Da planirana višina pobranega DDV ni realno nastavljena, smo v SDS opozorili že pri sprejemu spremembe proračuna za 2023 lanske jeseni in isto mislimo še danes. Razen, če še v letošnjem letu načrtujete morebitni dvig posameznih stopenj DDV, kar je pa pri tej koaliciji seveda tudi mogoče.

Nerealno pa imate nastavljene tudi prilive iz naslova črpanja EU sredstev in sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Iz sklada za okrevanje in odpornost smo ob predujmu v višini 231 mio eurov, ki smo ga prejeli septembra 2021, do danes prejeli zgolj 50 mio eurov od 1,49 mlrd eurov. Kar nas seveda umešča na sam rep po uspešnosti črpanja. In kot smo lahko slišali na odboru za finance, bo država komaj jeseni podala vlogo za drugo in tretje izplačilo, kar pomeni, da je resnično malo verjetno, da bomo do konca leta imeli 390 mio eurov priliva v proračun kot jih planirate. Za razliko od Slovenije je najboljša po črpanju, Španija, prejela že tretje izplačilo, naša soseda Hrvaška, pa že decembra lani drugo izplačilo.

Znižujete prilive iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, kar je glede na padec gospodarske aktivnosti seveda realno. Višina davka od dohodka pravnih oseb je namreč neposredno odvisna od poslovanja podjetij. In ker vemo, da se gospodarska aktivnost umirja, v letošnjem letu naj bi bila gospodarska rast zgolj v višini 1,2% po napovedi Evropske komisije, je seveda realno pričakovati manj prihodkov iz tega naslova.

Je pa stanje na področju gospodarstva v številnih dejavnostih kritično, zlasti v energetsko bolj učinkovitih. Krčenje industrijske proizvodnje je najbolj opazno v papirni industriji, ki je manjše za kar 18%, v kemični industriji za 17%, med tem ko v kovinarski, pohištveni in predelavi lesa za okoli 11%. Ti podatki niso vzpodbudni.

Tudi gospodarstveniki nam sporočajo, da v kolikor se z ukrepi ne bo ustrezno zaščitilo gospodarstva, bomo na letni ravni izgubili 1 mlrd eurov, od tega 200 mio eurov davkov v proračunu. Kot ključne razloge navajajo visoke cene elektrike in visok strošek dela, s čimer postajajo na trgu vedno bolj nekonkurenčni in zaradi česar  izgubljajo naročila.

Ta trenutek se še lahko pohvalimo z visoko zaposlenostjo, a je lahko že konec leta drugače, v kolikor ne bomo ustrezno pomagali gospodarstvu. Od dobro delujočega gospodarstva je namreč odvisno koliko denarja se steče v proračun in posledično kakšno zdravstvo, izobraževanje, infrastrukturo, pokojnine in socialno varstvo si bomo kot država lahko privoščili.

V jesenskem času ste za boj proti draginji za leto 2023 v proračunski rezervi načrtovali 1,21 mlrd eurov. Del teh sredstev je sedaj namenjenih gospodarstvu kot pomoč zoper draginjo, večji del sredstev pa enostavno brišete iz te postavke proračuna. V SDS menimo, da pomoč gospodarstvu in ljudem ni zadostna in da bi njihove konkretne izzive morali dodatno nasloviti.

Investicije se nekoliko znižujejo glede na sprva planirano, a ostajajo na visoki ravni, kar v SDS ocenjujemo kot pozitivno, saj se zavedamo, da so državne investicije osnova za kvalitetnejše storitve in življenje državljanov, na drugi strani pa pomenijo dodatno spodbudo gospodarstvu, ki pa je tako motor vračanja davkov v proračun republike Slovenije.

Vsakokratni proračun nakazuje smer delovanja trenutne koalicije. Tako seveda tudi ta. Vaše prioritete so jasne. Za vas ni pomembno, ali upokojenci z nizkimi pokojninami lahko preživijo mesec, niti ne ureditev področja dolgotrajne oskrbe in zdravstva, za vas je pomembno, da imate več ministrstev, več državnih sekretarjev, več kabinetnih zaposlitev in več fikusov.

Če je le mogoče ne razmišljate v smeri kje je mogoče biti manj potraten, temveč razmišljate v smeri kje bi še lahko pobrali kaj več davka in pri tem ste na trenutke zelo inovativni in precej nespretni pri samem komuniciranju.

Govorite, da je potrebno plače razbremeniti, zlasti tistim, ki so gonilo razvoja, a v istem mahu znižate s strani prejšnje vlade sprejeto splošno olajšavo v zakonu o dohodnini, ki pomeni nižje neto plače vsem.

Govorite, kako boste ukinili prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a že naslednji trenutek napoveste obvezni zdravstveni prispevek, ki bi se naj plačeval proprocionalno od plače, kar pomeni, da spet znižujete plače in dodatno obremenjujete tiste, ki so gonilo razvoja v Sloveniji. In ob tem seveda zanemarite dejstvo, da tisti že tako plačujejo bistveno višji znesek za zdravstvo v Sloveniji.

Delo bi se moralo splačati, a vi delate ravno nasprotno.  Kot že večkrat povedano, delujete v smeri, da bo čim več ljudi odvisnih od socialne politike države, saj je nato s temi ljudmi lažje manipulirati.

V SDS mislimo drugače. Mi smo mnenja, da morajo biti ljudje za svoje delo spodobno plačani. Davčna, družinska in socialna politika pa morajo biti naravnane v smeri, da ljudi k delu spodbuja. Da bodo tisti, ki delajo, imeli konec meseca več kot tisti,  ki so doma, na  socialnih transferih.

Dejstvo je, da bomo po napovedih letos imeli zelo nizko gospodarsko rast in da smo glede na lansko leto priča velikemu padcu gospodarske aktivnosti, zato je resnično neodgovorno planirati rekordno visoke odhodke, vi višini več kot 16 milijard evrov. Sploh, ker številni državljani in gospodarstveniki od tako visokih odhodkov ne bodo imeli veliko.

Zaradi vsega v stališču izpostavljenega v SDS predloga rebalansa proračuna ne podpiramo.”