Po pozebi v aprilu in toči v prvih dneh maja je v zadnjih dneh še močno deževje povzročilo škodo na kmetijskih rastlinah, površinah in objektih. Tokrat je bilo najbolj prizadeto območje Pomurja in Podravja, kjer je v 24 urah padla polovica povprečnih majskih padavin, nekaj težav pa je tudi na posameznih območjih južne in osrednje Slovenije, predvsem na hribovitih območjih, kjer je prišlo do udrtja brežin in plazenja.
Tla so povsod močno razmočena, marsikje še stoji voda. Poleg vod, ki so poplavile kmetijske površine, je na nagnjenih površinah odneslo precej zemlje, sprožilo pa se je tudi več plazov, ki so prav tako povzročili škodo na kmetijskih površinah. Škoda zaradi plazov je primerljiva z letom 1989, ko je bilo tudi zelo kritično. Ponekod so nanosi nove zemljine, ki so prekrili posevke, spet drugod je voda odnašala zemljino, predvsem tam, kjer so reke prestopile bregove. Zaradi povišane vodne gladine so poplavljale zlasti Pesnica, Ščavnica, Dravinja in drugi vodotoki, ki izvirajo na Pohorju, težave sta povzročali tudi narasla Mura in Krka.
Stanje na kmetijskih zemljiščih je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno, saj so zemljišča močno namočena z vodo, nekatera so še poplavljena. Govorimo o več 1000 ha kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite. Škoda se zaradi moče in poplav pojavlja na vseh kmetijskih kulturah. Trenutno sicer voda upada in tam, kjer se bo v nekaj dnevih voda umaknila, bo škode manj.
Škodo je v tem trenutku težko oceniti, treba je počakati da se vreme umiri, da vidimo kako bo z vznikom, ter kako bodo rastline prenesle večdnevno poplavljenost z vodo. Škoda bo odvisna predvsem od tega kako dolgo bodo določene površine pod vodo. Dejstvo je, da je večina težav z vodo vezana neurejene vodne režime, saj so primarni in sekundarni odvodni kanali in potoki slabo vzdrževani in bo umik vode zato dolgotrajen.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je pozvala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da si čim prej ogledajo nastalo škodo, hkrati pa smo jim poslali pobudo za uradno oceno škode zaradi moče, poplav in plazov ter pripravo ukrepov za sanacijo in finančno pomoč kmetijam.
KGZS svetuje, da kmetje z opravili počakajo, da se zemlja dobro posuši, saj vožnja po mokri zemlji močno poslabšuje strukturo tal. Nato je treba s površin očistiti morebitne naplavine in nanose (vejevje, kamenje, prod ipd.) ter posevke in nasade natančno pregledati. Posevke poljščin in zelenjadnic ter sadno drevje in vinograde je treba čimprej zaščititi pred boleznimi in tam, kjer so rastline propadle, opraviti ponovno setev oziroma saditev. S stališča varnega dela s traktorji in stroji je še posebej pomembno, da jih ne uporabljamo na blatnih in nagnjenih terenih dokler to ni varno – dokler se zemlja dobro ne osuši in plazovi umirijo.
Več na povezavi.
