Vinogradništvo v Sloveniji se sooča z izzivi, saj se površine vinogradov krčijo, še posebej v vinorodni deželi Podravje. Poslanec Andrej Kosi je zato na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko naslovil pisno poslansko vprašanje glede ohranitve vinogradniških površin in tradicije vinarstva v Sloveniji.
Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2009 v Sloveniji 16.354 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo v letu 2020 kar 1.100 hektarjev manj. Več kot polovica te izgube, 700 hektarjev, izhaja iz vinorodne dežele Podravje. V zadnjih letih je primat največje vinorodne slovenske dežele prevzela Primorska, kjer vinogradniki obdelujejo 200 hektarjev več kot na širšem Štajerskem.
V poslanskem vprašanju Andrej Kosi sprašuje:
- Kakšne ukrepe pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za preprečitev krčenja površin vinogradov v Podravju ter ohranitev obsega vinogradniških površin in tradicije vinarstva v Sloveniji?
- Kakšen je razvojni načrt vlade na področju razvoja vinogradništva v Sloveniji?
Odgovor na ta vprašanja je ključnega pomena za ohranitev vinogradniških površin in tradicije vinarstva v Sloveniji, saj se področje vinogradništva sooča z upadom. Razvojni načrt vlade na področju vinogradništva bi lahko ponudil konkretne rešitve in ukrepe za spodbujanje trajnostnega razvoja te pomembne panoge.
MR
