Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je vse bolj sporna tema, ki je sprožila burne razprave in dvome o pravih motivih vlade ter zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Mnogi opozarjajo, da gre za politično potezo, ki ne prinaša nobene koristi državljanom in celo ogroža učinkovitost ter preglednost zdravstvenega sistema.
Jelka Godec, poslanka SDS, je v nedavni oddaji Tarča izpostavila, da je glavni razlog za predlog zakona padec podpore Gibanju Svoboda v petkovi anketi in ne sestanek z zavarovalnicami, kot trdi minister. Po njenem mnenju vlada z ukinjanjem dopolnilnega zavarovanja zgolj zasleduje politične interese in zavaja državljane.
.@jelka_godec: Pri ZZZS ne boš mogel več odstopiti, moral boš plačevati prispevek. Imeli bomo državni monopol, obvezen bo prispevek, ki ga bo določila država, nobene konkurenčnosti ne bo več. Najbolj pomembno pa je to, da se za bolnika ne bo spremenilo popolnoma NIČ. pic.twitter.com/TaBMZlgrNb
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 13, 2023
Godec opozarja, da državni monopol zavarovanja pomeni velika korupcijska tveganja, saj bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dobil še večjo moč in finančna sredstva, kar bi lahko vodilo do netransparentnosti in slabega upravljanja. V oddaji Tarča je poudarila, da bi predlog zakona prinesel obvezno plačevanje prispevkov, določenih s strani države, in odpravil konkurenco na trgu zavarovanj. Kljub temu pa za bolnike ne bi prinesel nobenih pozitivnih sprememb.
Vida Čadonič Špelič, poslanka NSi, je prav tako kritična do predloga zakona, saj meni, da je nepotreben in zavajajoč. Po njenem mnenju ukinitev dopolnilnega zavarovanja ne bo izboljšala dostopnosti do zdravstvenih storitev, kar bi morala biti glavna prioriteta vlade. Čadonič Špelič opozarja, da bodo zaradi državnega monopola trpeli gospodarstvo, delodajalci in delojemalci, saj bodo javne finance obremenjene z dodatnimi stroški.
Luka Mesec, samozvani “stric iz ozadja” zakona, trdi, da predlog zakona prinaša prihranke za državljane in odpravlja dobičke zavarovalnic. Vendar pa se zdi njegova trditev vprašljiva, saj bi država lahko uresničila te cilje tudi z ustrezno uredbo. Poleg tega je Ivan Simič, davčni strokovnjak, opozoril, da odprava zasebnih dobičkov pomeni tudi izgubo davka od dobička, ki bi sicer prispeval k proračunu države.
Kritike ministra Bešiča Loredana in vlade se ne ustavijo pri motivih za predlog zakona, ampak se nadaljujejo s procesu oblikovanja in sprejemanja zakona. Mnogi opozarjajo na pomanjkanje transparentnosti in sodelovanja med deležniki. Tako je bilo razkritje, da je državna sekretarka Saša Jazbec izvedela za zakon šele po novinarski konferenci, dodatno breme za kredibilnost ministrstva.
Glede na očitke o političnih motivih in pomanjkanju koristi za državljane se zdi, da bi se vlada morala bolj osredotočiti na izboljšanje zdravstvenega sistema, namesto da išče bližnjice za pridobivanje političnih točk. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot je predlagano, lahko privede do večjih težav, kot so monopol države, netransparentnost in slabše poslovanje zdravstvenih ustanov.
.@jelka_godec: Stroški zdravstva se povečujejo, kar bo treba pokriti iz državnega proračuna. Obremenili bodo javne finance, to pomeni, da bodo obremenili državljane. Zavajajo, da bodo ljudje manj plačevali, a to ne drži. Trpelo bo gospodarstvo, delodajalci in delojemalci. pic.twitter.com/3Z8gSMpBfI
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 13, 2023
Pomembno je, da se vlada in ministrstvo za zdravje posvetita reševanju ključnih težav v zdravstvenem sistemu, kot so dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravstvenega osebja in zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe za vse državljane. Preden sprejmejo kakršen koli zakon, ki bi močno vplival na zdravstveno zavarovanje, bi morali temeljito preučiti vse možne posledice in se posvetovati z vsemi deležniki, da bi zagotovili najboljše rešitve za državljane Slovenije.
MR
