Na Ptuju v organizaciji Kmetijsko gozdarskega Zavoda Ptuj potekajo Tumpejevi dnevi, prvi strokovni posvet s področja govedoreje, ki povezuje rejce in strokovne institucije. Strokovni posvet je poimenovan po inženirju Vladimirju Tumpeju, ki je med 1960 in 2002 pustil velik pečat razvoju govedorejskih kmetij v Podravju in širše.
Strokovni posvet, katerega osrednja tema je reprodukcija, je namenjen rejcem, veterinarjem, strokovnjakom na področju živinoreje, kot tudi bodočim strokovnjakom. Direktor ptujskega zavoda Andrej Rebernišek je dejal, da je zavod v svojih 70. letih delovanja postal pomembna strokovna institucija v Podravju, ki pomembno prispeva k razvoju kmetijstva in prenaša znanje na različna kmetijska gospodarstva. Zavod je že od svojih začetkov močno vpleten v govedorejo, saj so z njim povezane veterinarske in zootehnične službe. »Veseli nas, da imamo danes veliko mladih prevzemnikov na govedorejskih kmetijah, ki so zagotovilo razvoja v Sloveniji,« je poudaril Rebernišek.
Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Ptuj Peter Pribožič je predstavil življenje in delo Vladimirja Tumpeja. Dejal je, da je bil Tumpej neizčrpen vir strokovnega znanja, svetovalec, specialist za živinorejo in vodja strokovne službe. Na ptujskem zavodu je delal 42 let, za dogajanje v kmetijstvu in živinoreji se je aktivno zanimal tudi po upokojitvi. Strokovnemu delu na področju kmetijstva je bil tako predan, da mu je podredil tudi svoj način življenja. Veliko je prispeval k izgradnji sodobnih hlevov za krave molznice ter siceršnji ekonomski uspešnosti govedorejskih kmetij. Njegov moto je bil vedno pogled v prihodnost, nove tehnologije, po drugi strani pa je imel veliko mero skromnosti. V času družbenih sprememb v Sloveniji se je pokazal kot velik domoljub.
Posvet je združil strokovnjake različnih področij, ki jih tako ali drugače povezuje živinoreja. Dekanja ljubljanske veterinarske fakultete Dr. Breda Jakovac Strajn je poudarila, da brez povezovanja različnih strok ni napredka. »Pri tem nas malo zavirajo naši tradicionalni pregovori, kot so denimo veliko babic, kilavo dete,« je povedala. Dr. Ožbalt Podprečan, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije je podobno poudaril: »Interakcija znotraj živinoreje med vsemi nami je zelo pomembna, vsi smo v istem čolnu, zato je pomembno, da gremo vsi vemo v isto smer, naš skupen cilj so čim boljši rezultati v živinoreji, zdravstveno varstvo in dobrobit živali.«
Govorci so se dotaknili tudi aktualne tematike o veganskem načinu prehranjevanja. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je dejal, da kdor razume naravne danosti v Sloveniji, nima pomislekov glede govedoreje. »Ta namreč omogoča naravno kroženje hranil in ravnovesje v sistemu. Zato pri nas govedoreja ni del problema, ampak je del rešitve,« je poudaril. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je glede omenjene problematike povedal, da se politika ne zaveda, da je govedoreja že dolgo najpomembnejša panoga v Sloveniji. »Kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, poleg dviga cen repromateriala so tu še ideološki izzivi, ki želijo ljudi prepričati, da so krave krive za podnebne spremembe,« je dejal.
Posvet se nadaljuje še jutri, 3. 2., ko bosta osrednji temi vpliv genetike na reprodukcijo goveda in pomen kakovosti mleka in mlečnih izdelkov.
Vir: kgzs.si
MR
