Novela zakona o dohodnini je bil eden od ključnih ukrepov Janševe vlade, s katerim je zvišala plače vsem, hkrati pa sledila priporočilom OECD, ki nas je že desetletje svaril, da so slovenske plače preveč obremenjene.
Opozicija in sindikati so takrat opozarjali, da bo proračun zaradi novele izgubil 700 do 800 milijonov evrov. Ironično je bilo predvsem, da so proti višjim plačam za delavce protestirali tudi sindikati! Kako pa so se izkazale napovedi o hudih izgubah za proračun?
Poslanec SDS Andrej Hoivik je opozoril na besede Alenke Bratušek, sedanje državne sekretarke in bodoče ministrice, ki je – še v opoziciji – trdila, da je “reforma v proračun skopala 700 do 800 milijonov luknje”. Takrat je celotna opozicija trdila, da bo prav ta primanjkljaj kriv za kolaps javnih financ, zavajali so, da bo s tem konec javnega zdravstva in šolstva.
Kot je poudaril Hoivik, ki se sklicuje na uradne vire vlade, so se “prilivi od dohodnine lani zvišali za 4,3 % na nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov. Povišanje v primerjavi z letom 2021 je posledica višje stopnje zaposlenosti, napredovanj in dogovora o plačah v javnem sektorju ter rasti plač v zasebnem sektorju. Da rast prihodkov iz tega naslova ni višja, je posledica sprejetja dohodninske reforme, ki je vstopila v veljavo aprila lani.”
Imeli bi višje plače in več zaposlitev ter bogatejši proračun
Jasno je, da manjša davčna obremenjenost dela pomeni več zaposlitev in predvsem boljše zaposlitve. Spomnimo, da bi – če bi se Janševa dohodninska reforma obdržala, povprečen Slovenec na leto do 2025 prejel več tisoč evrov letno, ki jih zdaj ne bo. Delodajalci bi bilo bolj naklonjeni zaposlitvi višje izobraženega kadra, saj bi končno postali bolj konkurenčni sosednjim državam. To so takratni opoziciji in današnjim oblastnikom povedali skoraj vsi ekonomisti razen tisti mencigerijanske jugoslovanske šole.
MR
