Kako se borijo v “jedrni” Evropi proti draginji in višanju cen? V Sloveniji pa ravno nasprotno!

Fotomontaža: Matic Štojs Lomovšek

Višanje cen občutijo vsi, posebej pa še tisti z nižjimi družinskimi prihodki. Vsaka država se po svoje bori proti draginji, da bi njihovi prebivalci čim lažje prebrodili te nepredvidljive čase. Ne dolgo nazaj smo se z zdravstveno in gospodarsko krizo povezano s Covid 19 spopadali na zelo uspešen način. Spomnimo, da je bila Slovenija druga v OECD-ju pri spopadanju z gospodarskimi vidiki pandemije, kar lahko pomeni tudi druga na svetu. Vendar je takrat vlado vodil Janez Janša.

 

Zdaj je “svoboda”, zdaj so drugačni časi

Vlada Janeza Janše se je v glavnem zgledovala po dobrih praksah drugih uspešnih držav pri sprejemanju ukrepov za omilitev gospodarskih posledic. Te ukrepe so mestoma tudi izboljšali in smo tako zasedli 2. mesto pri spopadanju z gospodarskimi posledicami povezanimi s Covid-19.

Vlada Roberta Goloba pa je ubrala nasprotno pot. Če Italija in Avstrija svojim prebivalcem namenjajo denarne dodatke za omilitev posledic inflacije, Golobova vlada na drugi strani napoveduje sprejemanje dodatnih davkov.

Nemška vlada bo dvignila splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane, kar pomeni višje plače. Isto je storila že vlada Janeza Janše, s čemer bi se v naslednjih letih dvigovale plače vseh. Golobova vlada je storila nasprotno in preklicala davčno zakonodajo sprejeto pod vlado Janeza Janše. Ta Golobov ukrep bodo čutili tisti z najnižjimi dohodki in se bo njihova kriza še bolj poglobila.

Visoke cene za elektriko in bencin kot ukrep proti draginji

V Avstriji bodo med drugim svojim prebivalcem namenili vsaj 1000 evrov pomoči. V Italiji so sprejeli 35 milijard evrov vreden sveženj pomoč v obliki bonusov za zniževanje računov za elektriko in plin za tiste z najnižjimi dohodki ter povečevanju pokojnin. Še naprej bo ostalo v veljavi znižanje trošarin pri gorivu.

Na drugi strani je Golobova vlada poskrbela za izjemno podražitev elektrike in goriva. Če je Janševa vlada zniževala trošarine in omrežnine za elektriko, jih na drugi strani Golobova vlada povečuje, kar pomeni drastično povišanje položnic za elektriko. Tudi to najbolj čutijo tisti z najnižjimi prihodki.

Golobova vlada viša tudi marže za trgovce z gorivom, kot tudi vrača okoljske dajatve. Cena nafte za sodček se niža in bi morale biti cene pogonskih goriv ob trenutnih cenah nafte precej nižje, in sicer vsaj za tretjino evra, torej okoli 1,35 evra za liter dizla.

Proti inflaciji tudi z nižjimi plačami

Ljudem želimo tudi vrniti denar, ki jim ga jemlje inflacija,” je o ukrepih povedal avstrijski kancler Karl Nehammer. Zraven denarnih dodatkov, ki jih bo deležen vsak prebivalec Avstrije, bo podjetjem letos namenjena milijarda evrov za kompenzacijo cen električne energije in nepovratna sredstva za energetsko intenzivna podjetja. Avstrijska vlada načrtuje sveženj ukrepov za prihodnja štiri leta v vrednosti 28 milijard evrov.

V Sloveniji pa se bo Golobova vlada proti draginji borila z nižjimi plačami. To bodo med drugim dosegli z ukinitvijo usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo. Po davčni zakonodaji, sprejeti pod vlado Janeza Janše bi bila prihodnje leto minimalna plača 862 evrov, po  Golobovi ukinitvi Janševe zakonodaje pa inflacija ni upoštevana, kar pravzaprav pomeni, da bi zaposleni po Golobovem izračunu dobili 854 evrov neto.

Nemčija napoveduje paket davčnih olajšav, s katerim bi zaposlene razbremenili posledic naraščajoče inflacije. Zaradi tega jim bo v denarnicah ostalo več denarja, s katerim se bodo lažje borili proti draginji, hkrati pa bo to imelo ugoden vpliv na nemško gospodarstvo. Ukrep bo vreden deset milijard evrov, so zapisali na siol.net. Golobova vlada predlaga popolnoma nasprotne ukrepe.

“Še več, če je prejšnja vlada načrtovala postopen dvig splošne olajšave na 7.500 evrov, bi jo morala aktualna vlada ob 11-odstotni inflaciji takoj dvigniti na ta znesek, ne pa da načrtovani dvig praktično odpravlja. Najhuje pa je, da Golobova vlada načrtuje, da se dohodninski razredi ne bodo več usklajevali z inflacijo. Gre za dva povsem različna pristopa. Vprašati se moramo, zakaj slovensko finančno ministrstvo načrtuje povsem nasprotne ukrepe od nemških. Nekdo bo naredil hudo napako, ali Nemci ali Slovenci. Mislim, da je odgovor jasen,” opozarja ekonomist Matej Lahovnik.

Preberite še:

Zbil peško in odpeljal

Želite biti redno obveščeni o novostih? Všečkajte FB stran:

Informacija slovenske vlade, da so odstranili žičnato ograjo z južne meje s Hrvaško, je dosegla deveto vas…

Prihaja recesija? Plače pa vedno nižje! Kje smo z evropsko minimalno plačo?

 

MR