Svetovni dan okolja je eden najstarejših svetovnih dni, ki jih obeležujemo na pobudo Organizacije Združenih narodov in njenega okoljskega programa. Letošnji 5. junij je tako že 48. leto po vrsti, ki tokrat poteka pod geslom »Zemlja je le ena«. Ta poudarja, da je treba ponovno vzpostaviti ravnovesje z naravo s spremembami v načinu prehranjevanja, življenja, dela in gibanja.
»Zemlja je le ena« je bila vodilna misel stockholmske konference leta 1972. Zemlja je naš edini dom in človeštvo mora varovati svoje omejene vire. Temu morajo slediti tako politike kot tudi individualne odločitve.
Podnebne spremembe, izguba narave in biotske raznovrstnosti ter onesnaževanje in odpadki nam kažejo, da je Zemlja preobremenjena. Hkrati milijardam ljudi primanjkuje dohodka, hrane, bivališča, zdravja, oskrbe in izobraževanja. Dodatno zaskrbljenost povzročata še energetska in prehranska kriza, ki sta se pojavili ob pandemiji covida-19. Rešitev te dileme je preoblikovanje naših gospodarstev in družbe, da bi postale vključujoče, pravične in bolj povezane z naravo. Preusmeriti se moramo od škodovanja planetu k zdravljenju planeta. Zaščititi moramo kar imamo, in vrniti kar smo izgubili, da bi napredovali v boljšo in bolj trajnostno prihodnost, v kateri bomo lahko uspeli vsi.
Več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in le 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 % kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (56 % – zavarovana območja, naravne vrednote, evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, ekološko pomembna območja). Slovensko naravo še posebej varujemo v 51 naravnih parkih (1 narodni, 3 regijski in 47 krajinski), 56 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu, 1164 naravnih spomenikih ter 114 spomenikih oblikovane narave.
Pomen narave za človeštvo v številkah
Polovica svetovnega bruto družbenega proizvoda je odvisna od narave in vsak evro, ki ga investiramo v obnovo, ustvari gospodarske koristi v vrednosti 20 evrov. Gozdovi predstavljajo vir pitne vode za eno tretjino največjih mest na svetu. Prav tako so ključnega pomena za 80 % dvoživk, 75 % ptic in 68 % sesalcev na Zemlji. Drevesa v mestih poleti zmanjšujejo temperaturo zraka za od 0,5 do 2° C, kar neposredno vpliva na kakovost življenja 68 milijonov ljudi.
